Tanja Cvitko

predavanje o grafitiranju, razstava fotografij mariborskih grafitov in grafiti intervencija v KC Pekarna, 8. in 9. november 2019

Grafite štejemo k obrobnim umetnostim, spadajo v t.i. ulično umetnost, umetnost z obrobja, ki svoje izrazne možnosti realizira na ulici, največkrat pa svoje slikarsko platno najde v degradiranih koščkih mesta.

S ponovnim kulturnim prebujanjem Maribora v post-EPK času so mnogi objekti, ki so danes prepuščeni razpadu postali dinamična slikarska platna, na meji med vandalizmom in umetnostjo. Zato je pomembno, da se ohrani in arhivira ta vrsta javnega izražanja. Hkrati pa se je treba zavedati fluidnosti in nestanovitnosti medija, kar je tudi ena njegovih temeljnih značilnosti.

Treba je poudariti, da grafitiranje v svojem bistvu ni destruktivna ali vandalska umetnost. Gre za estetizacijo mrkega urbanega prostora, na krajih, kjer je tega najbolj potreben – na odprtih ranah urbanega okolja. Skozi grafite preteklost in njeni ostanki v sedanjosti stopajo v stalen dialog z družbeno, socialno in politično sedanjostjo.

Ta dialog in odločitve grafitarja so lahko zavestne ali nezavedne, namerne ali nenamerne. Pregled grafitarske umetnosti (pa tudi neumetniških, vandalskih grafitov iz objestnosti) daje vpogled v psiho mesta, presek na ločnici med podzavestjo in zavestjo.

Mariborska akterja in producenta v kulturi, foto dokumentalista in navdušenca nad grafitarskimi subkulturami in njihovim ustvarjalno vizualnim pomenom za mesto Maribor, Igor Unuk in Tanja Cvitko, sta v letu 2019 pripravila še en projekt na temo mestnih grafitov. Sodelovanje sta pričela v letu 2018 z mestnim sprehodom po mariborskih grafitih.

Na fotografsko predstavitvenem pogovoru v Hostlu Pekarna sta predstavila pregled aktualnih dogajanj na mariborskih stenah in fasadah, s poudarkom na posegih grafiti vandalov, saj drugega dela – umetniških muralov, Mariboru primanjkuje.

Razlog temu je pomanjkanje vizije, inovativnosti, svežine in prepoznavanja tovrstne umetnosti kot ne samo barvne (p)oživitve mestnih urbanih ran ampak kot možnih kulturno turističnih atrakcij, predvsem za generacije mladih, ki jih privlači Maribor s svojimi urbanimi subkulturami in močnimi glasbenimi gibanji v t.i. alternativnih vodah.

Mnogi mariborski murali so nastali v času, ko sta umetniški kolektiv Veli & Amos še ustvarjala v Mariboru. Turistično atraktivne izdelke smo dobili tudi pod umetniškim vodstvom Tea Ivančiča – Teosona v sodelovanju z drugimi kolektivi, v predčasu ali času Evropske prestolnice kulture 2012 in Evropske prestolnice mladih 2013. Danes smo spet na začetku. Nimamo profesionalnih kolektivov grafiti ustvarjalcev in umetnikov, zato opažamo tolikšen porast grafiti vandalizma.

Potreba po ustvarjanju obstaja, ampak ni konstruktivno usmerjena. Nimamo civilnih iniciativ, ki bi – od spodaj navzgor – iskale in vztrajale na dialogu z Mestno občino Maribor.

V pogovoru s svetovno odmevnim ljubljanskim grafiti umetnikom Miho Erjavcem, vodjo grafiti intervencije in delavnice, ki se je z udeleženci odvila naslednji dan na območju KC Pekarna, in predstavnikoma Mestne občine Maribor smo raziskovali praktične primere dobrih praks mestnega dialoga in uporabe vizualne moči grafitov iz prestolnice. (Od uradnih sten za grafitarje do kontinuiranega prepoznavanja na občinskem nivoju.)

Predstavnica Mestne občine Maribor, Neva Pipan, se je udeležila grafiti delavnice na fasadi ene izmed stavb v KC Pekarna. Skupnem izdelku, ki je nastal pod Erjavčevim mentorstvom, v grafiterski terminologiji poimenovan piece, smo nadeli naziv OD VANDALOV DO MURALOV v upanju ohranitve nadaljnjega konstruktivnega dialoga z mestnimi odločevalci.

Naslovna fotografija: Od vandalov do muralov, grafitiranje v KC Pekarna, foto Igor Unuk, 2019

Medijski objavi

• V Mariboru grafitirajo tudi občinarji: Od vandalov do umetniških muralov // MariborInfo.com
• Grafiti kot obliž na rane urbanega okolja // Mestni vestnik

Produkcija: Galerija Unuk (Igor Unuk) in Tanja Cvitko, v sodelovanju z MKC Maribor in skupnostjo KC Pekarna, ob podpori Mestne občine Maribor, 2019