Tanja Cvitko

Maribor je mesto zgodb (ali projektov, če je komu ljubše), slabih in dobrih, zaključenih ali nedokončanih in novih, ki se razvijajo, z mestom vred. Največjo pravico kritičnosti do mestnih zgodb imamo tisti, ki ga vsakodnevno uporabljamo in si želimo kvalitetnejšega življenja v njem.

Povedano drugače: želimo si mesto po meri prebivalcev. Vključujoč tiste najmlajše, ki so nosilci prihodnosti mesta in bodo skrbeli zanj, ko mi več ne bomo (z)mogli.

Mestna soodgovornost najmlajših

Mesto, ki v svojo pametno ureditev vključuje tudi misel na najmlajše souporabnike, jim s tem nudi možnost prevzemanja soodgovornosti za prebivalce mesta. Kakšno je življenje v mestu in kako se vzpostavljajo odnosi s someščani, se otroci naučijo skozi praktične izkušnje, na poti v vrtec, šolo, pred svojimi bloki, v trgovini, na sladoledu. Na igriščih in v parkih, v odprtem javnem prostoru, ki ustvarja občutek skupnosti, saj se ljudje srečujejo in v sproščenem druženju uživajo svoj prosti čas.

Z radovednim raziskovanjem mesta pridobivajo doživetja in vtise, izkušnjo na izkušnjo, in se začenjajo zavedati skupn(ostn)ih, družbenih vrednot solidarnosti in nepisanih pravil obnašanja.

S pomočjo vzajemnih odnosov v družbenem okolju mesta, v katerem živimo, razvijamo zavedanje, da naša domovanja niso omejena s stenami stanovanja ali hiše, v kateri skupaj živimo, temveč postajamo skrbni, angažirani, motivirani, pa tudi kritični – someščani. Ko premaknemo “mestna obzidja” v zvedavih glavah, se oblikujemo tudi v – aktivne državljane, s skupnostnim duhom vred.

Zeleni sistem

Številčnost in ustrezna urejenost “mestnih pljuč”, zelenih površin, prebivalcem omogočajo boljše bivanje in počutje. Priročnik Ministrstva za okolje in prostor, Zeleni sistem v mestih in naseljih iz januarja 2020 javna igrišča za otroke in mladostnike opredeli kot posebej zasnovane javno dostopne odprte prostore za igro in druženja otrok in mladih, ki zagotavljajo varne pogoje za odraščanje.

Prav tako predvideva pokritost s krošnjami: v predvidenem končnem stanju vsaj 30 % igrišča (odvisno od klimatskih pogojev v regiji); v poletnih mesecih mora biti na 80 % območij za sedenje in mirno igro zagotovljena senca (prednostno naravna).

Koliko mariborskih igrišč z igrali ustreza tem standardu, s poudarkom na aktualnih, poletnih mesecih? Celo igralnem kompleksu v Mestnem parku, enem izmed najbolj obiskanih javnih igrišč, primanjkuje sence. Prav tako novem igralnem kompleksu v Magdalenskem parku, kot tudi igrišču na Prušnikovi, v bližini Skejt parka.

Mariborske blokovske skupnosti

Nekatere manjše mariborske blokovske skupnosti imajo dokazano razvit čut za skrb za zelenice z značajem parka med stanovanjskimi kompleksi, na primer radvanjska stanovanjska soseska nasproti gradu ali taborska soseska na Goriški ulici.

Okoliški stanovalci angažirano skrbijo za prijeten videz zunanjega okolja, za posajene rože in grmičevje, celo za koše za smeti in vzdrževanje igral po najboljših močeh: popravilo gugalnic in drugih igral iz nekih drugih, starih časov, ki se jih nostalgično spominjamo.

Igrala na Schreinerjevem trgu

Eden izmed uspešnih mariborskih primerov je park na Schreinerjev trgu, med Betnavsko cesto in Cesto zmage, v naravni senci dreves. Kombinacija različnih materialov pri igralih in upoštevanje terena, oziroma ustvarjanje novega terena, ki omogoča eksperimentiranje in inovativno uporabo je tisto, kar ločuje “dobro” igrišče od “slabega”.

Tobogani so namenjeni sedečem spuščanju navzdol, vendar sem skoraj prepričana, da so si ravno otroci, neobremenjeni s pravili in predvidenim namenom tobogana, izmislili plezanje po toboganu – navzgor.

Ker … zakaj pa ne?

Želje otrok in odraslih na mestnih igriščih

Česa si otroci pravzaprav želijo na igriščih, so ugotovljali pri Zvezi prijateljev mladine Maribor, kjer so skupine otrok organizirano obiskovale in ocenjevale igrišča ter ugotovile, da jih je v mestu – premalo.

Otroška igrišča morajo omogočati raznovrstne izkušnje in doživetja, nove možnosti za svobodno, spontano učenje, raziskovanje, odkrivanje, druženje, spoznavanje ter predvsem razvijanje domišljije in ustvarjalne uporabe.

Česa si na igriščih želimo skrbniki otrok?

Priložnosti za oddih na klopeh pod krošnjami dreves, v prijetni senci, pitnike za vodo, informacijske table z obvestili in vzdrževalcu igrišča, možnosti souporabe igrišč in vključevanja z otroki na določena igrala: na motorično -senzorične poti, na raziskovalne poligone, na male učne rastlinske parke, ki jih skozi ograje vidimo na zelenicah mariborskih vrtcev. Nenazadnje si želimo tudi plezal, vrtiljakov, trampolinov in toboganov.

Ker … zakaj pa ne?

Doživljajsko igrišče in mali Betnavski gozd

Park mali Betnavski gozd, v Mestni četrti Tabor med Pasteurjevo, Ljubljansko in Ertlovo ulico v Mariboru, z Doživljajskim igriščem v oskrbi Centra za pomoč mladim vred, je eden najboljših mariborskih primerov igrišč. Izkustveni igralni park nedvomno dokazuje učinkovitost metode vključevanja uporabnikov v načrtovanje, urejanje in vzdrževanje igrišča.

Oskrbovalci so s krepitvijo odnosa uporabnikov do igralnega prostora in vzpostavitvijo možnosti za model demokratičnega “soupravljanja” igrišča dosegli tisto, česar mnoga monotona in zastarela igrišča niso. S svojo inovativnostjo in z definiranim značajem so postali ne samo ponudniki kvalitetnega ambienta za igro, ampak ustvarjalci prostora za celostna igralna doživetja in učenje skozi igro, odraslih in otrok.

Naj bo Maribor mesto otrok!

Mestna igrišča z igrali so javni prostor za spodbujanje idej. Prispevajo k razvoju domišljije, ustvarjalnosti, (samo)iniciativnosti, inovativnosti in proaktivnosti. Krepiijo svobodno, samostojno in kritično razmišljanje, samostojnost, drznost, pogum ter zavest o skupni mestni identiteti. Igrišča omogočajo celosten razvoj posameznika v aktivnega državljana.

Če Maribor želi postati pametno mesto, mora dolgoročno preprečiti beg možganov, omogočiti kvalitetno življenje in preživljanje prostega časa tudi tistim najmlajšim. Želimo, da Maribor ostane njihovo izbrano mesto, kjer bodo gradili svojo prihodnost z nami vred. Otroci so pogosto preslišani najbolj srčni in iskreni prebivalci mesta – prisluhnimo njihovim potrebam!

PS:

Kovinski tobogani, ki se v poletnih mesecih pod direktnim soncem pregrejejo do žgočih temperatur, so bili prvi tobogani na svetu, izumljeni okoli leta 1900. Po 120 letih je najbrž, tudi v Mariboru, čas za vpeljavo novejših, aktualnejših trendov pri načrtovanju mestnih igral ob upoštevanju najpomembnejšega kriterija: uporabnosti po meri tistih, katerim so namenjena – prebivalcem mesta.

objavljeno v časniku Večer, 26.8.2020 / fotografije TC

Sorodni zapisi