Tanja Cvitko

Mogoče je po tridesetih letih čas za usmeritev vukovarskega narativa v drugo smer. Ali vsaj razširitev fokusa iz Vukovar je mrtvo mesto, kot pravi Dežulović, ko v svojem avtentičnem slogu brezkompromisno obračuna s političnimi manipulatorji krvave preteklosti mesta, ki se je po 87 dneh obleganja zasidralo v kolektivni spomin z identiteto mesta heroj.

Barvna perspektiva herojskega mesta 30 let pozneje

Verjeli ali ne, mestece na Vuki in Donavi postaja majhen slavonski urbani diamant in bo s tradicionalno slavonsko gostoljubnostjo prej ali slej ponovno privabilo profil obiskovalcev, ki jih zanima kaj več kot vojni turizem.

Usmerjamo pozornost v vsakoletni vukovarski poznospomladanski multikulturni projekt festivalskega formata, zagonsko podprt s strani lokalne skupnosti in dodatno evropsko financiran, ki na mestnem nivoju izkazuje vse multiplikativne učinke vlaganja resursov v vsebine s področja kulture in umetnosti.

Kaj je VukovART?

Mestni ulični umetniški festival VukovART, z opisnim imenom pristanišče umetnosti, se je letos pozno spomladi odvil petič. Nenameren sprožilec novih umetniških gibanj v Slavoniji (soroden projekt se odvija tudi v Sisku, pod imenom Re:Think Sisak), s konceptom spreminjanja vizualne identitete mesta s takoimenovanimi murali ali poslikavami velikega formata na fasade in druge urbane površine mesta.

Umetniki muralisti svetovnega merila v Vukovarju vsakoletno ustvarijo med pet in deset novih poslikav, ga oživljajo s svežino in barvitostjo ter celotno mesto spreminjajo v galerijo na prostem. Omogočajo prijetnejše življenje meščanov ter mesto transformirajo v turistični magnet, s poudarkom na urbanem raziskovalnem turizmu.

Aktualen zemljevid mestnih lokacij na spletni strani projekta vam predstavlja trenutnih 33 vukovarskih poslikav velikega formata, zavidljiv opus stenske umetnosti priznanih svetovnih umetnikov in umetnic. Vsako posamezno delo je individualen in monumentalen umetniški artefakt, smiselno in estetsko intergriran v okoliš nastanka.

Poslikane mestne fasade redefinirajo vizualno identiteto mesta ter iz leta v leto ustvarjajo novo, atraktivno, mladostno in nagajivo turistično-kulturno ponudbo Vukovarja. Spremljevalni mesečni festivalski program na ulicah in trgih vključuje vrtce in šole, otroški program, številne razstave in delavnice, debatne krožke, filmski in literarni program, panelne razprave, predavanja, koncerte, celo biciklijade in manjše tekaške maratone.

Meščani Vukovarja se identificirajo s svojim mladim atraktivnim festivalom, prepoznavajo ga kot nosilca sprememb, mestne strukture pa zaznavajo njegove pozitivne učinke na druge sektorje, vsaj gostinstvo in turizem.

Filip Mrvelj in začetki Vukovarta

Zgodba Vukovarta se začenja s Filipom Mrveljem, samoukim umetnikom anamorfnih tridimenzionalnih poslikav velikega formata. Slavonec, ki je emigriral iz rojstnega Slavonskega Broda in okoli sveta na umetniških dogodkih in festivalih s cehovskimi kolegi pridobival praktične izkušnje, ki so ga pripeljale tudi do Guinnessove knjige rekordov z najdaljšo anamorfno tridimenzionalno poslikavo na svetu.

Njegova umetniška posebnost so anamorfne poslikave velikih kvadratur, ki spodbujajo interakcijo z gledalci, oziroma občinstvom. Gre za tridimenzionalne iluzije, ki se pred gledalci odprejo pod določenim kotom gledišča, največkrat skozi objektiv kamere, fotoaparata ali mobilnega telefona in razbijajo monotonost mestnih površin, asfaltov ali fasad. Poslikava pred gledalci oživi in sproži učinek presenečenja, navdušenja, celo šoka, predvsem pri poslikavah velikih kvadratur.

Leta 2016 je na povabilo vukovarske mestne oblasti na mostu čez reko Vuko naslikal interaktivno tridimenzionalno sliko, ki je takoj po nastanku postala hit na družbenih omrežjih, v medijih in turističnih portalih. Leto pozneje, otvoritveno leto Vukovarta, s Krešimirjem Hercegom in sodelavci iz nevladnih organizacij in mestnih struktur, Vukovar začne pridobivati evropska sredstva za transformacijo mestnih promenad, oziroma fasad stanovanjskih in drugih blokov v slikarska platna za umetnike muraliste vseh strani sveta.

V lanskem letu je Filip Mrvelj, z umetniškim imenom 3D Filip, na povabilo MKC Maribor in pišoče teh besed, prispel tudi do Maribora, kjer smo ga gostili za stvarjenje tridimenzionalne talne poslikave velikega formata pred Hostlom Pekarna, prve stalne poslikave takšnega profila in formata na tem koncu Slovenije.

Zakaj mesto profitira?

Ulična umetnost in umetnost v javnem prostoru sta bistvena dela identitete mesta, saj sta univerzalni jezik komunikacije z mimoidočimi, lokalnim prebivalstvom in gosti.

Mesto, ki je obogateno z ulično umetnostjo, se prikazuje kot aktivno, raznoliko, svobodno, odprto in ustvarjalno mesto, ki ceni umetniških glas svojih prebivalcev in spodbuja njihovo izražanje tudi na javnih površinah. S svojo zanimivostjo, privlačnostjo, impozantnostjo ali monumentalnostjo je turistični magnet za poglede in fotografije, obenem s svojim urbanim izrazom pomaga definirati občutek skupnosti in identitete mesta.

Mestne poslikave popestrijo zunanji izgled urbanih površin in arhitekturnih elementov, prav tako prebivalcem sosesk s pridihom barv in navdiha dvignejo kvaliteto bivanja, umetnikom pa omogočajo premikanje meja umetniškega izražanja.

S širjenjem urbanega trenda (po)ustvarjanja mest in poslikavami trajnostnega značaja se le-te vrežejo v kolektivno podzavest, prebivalci se z njimi čustveno povežejo, jih ponotranjijo v svoj mentalni zmeljevid, posledično razvijejo ponos in občutek (so)odgovornosti za podobo mesta in prispevajo k trajnostni (skupnostni) rabi javnih površin.

Največja ovira pri procesu je vključevanje lokalnih skupnosti za povečanje potencialnega vpliva, ki ga tovrstni projekti poslikav lahko ustvarijo, oziroma pomanjkanje jasnih in vztrajnih prizadevanj na mestni ravni za olajšanje realizacije projekta (finančna sredstva, neurejena lastništva stavb, dovoljenja, logistika, materialna sredstva in ne nazadnje promocija v sodelovanju z mestnimi strukturami za področje turizma).

S povečanjem privlačnosti in bivalnosti sosesk, še posebej, če poslikave odražajo lokalni kontekst sosesk in zgodovino mesta, njihova ustvarjalna iskra lahko sproži še dodatne skupnostne dogodke, s privabljanjem turistov pa povečajo tudi svojo gospodarsko uspešnost. Umetnostno kulturni javni projekti dinamično izkoriščajo notranjo energijo skupnosti (mesta), kar samodejno sproža nove dialoge in povezave.

Spodbujanje mestne kreativnosti in inovativnosti hitro pripelje do miselnega in dejanskega preskoka (“preboja”) v smislu družbenega in gospodarskega razvoja. Ne gre pozabiti niti na pomen tovrstnih mestnih projektov pri vzpostavitvi zaupanja javnosti do mestnih struktur.

Tega se zaveda tudi Vukovar.

Siniša Mitrović iz Urada za družbene dejavnosti mesta Vukovar na vprašanje o strategiji vukovarskega projekta, odgovarja:

“Iz vidika mestne uprave – nekdo se mora posvetiti in delati na projektu, ena oseba pa je dovolj, da ga administrativno in logistično spremlja skozi vse leto. Drugič, pomembno je imeti župana, ki bo imel dovolj poguma in vizije, da bo v svoje okolje vnesel nekaj novega in zaupal zgoraj navedenemu uslužbencu in ekipi, s katero dela. (Na našo srečo ga imamo.) VukovArt je ena izmed treh mestnih hrbtenic turizma – zgodovinski del z baročnim jedrom in muzeji je ena zgodba, druga zgodba je vojni turizem in tretja je kulturni turizem – sodobna zgodba. Vse tri razvijamo hkrati.”

Kaj pa Maribor?

Seveda je možno.

V soseskah blokovskih naselij, kot so na primer Nova vas, Borova vas, tezenski stanovanjski bloki ali fasade študentskih domov (in druge primerne soseske) ter z evalvacijo razlogov neuspešnosti klavrno propadlega projekta Porišimo Maribor, ki je 10 let nazaj, v času kulturnega optimizma in neizčrpnega bazena mestnih kulturnih projektov vključevala takratne akterje iz kulturne produkcije, urbane kulture in umetnosti v javnem prostoru.

Kaj torej potrebuje projekt takšnega ranga za svojo realizacijo?

Ustrezne sogovornike iz mestne oblasti, zagonska finančna sredstva in entuziazem izvedbene ekipe. Slednjega Mariboru pregovorno ne primanjkuje. Primeri dobrih praks izkazujejo, da je proces mnogokrat odvisen od zagnanosti posameznikov, oziroma manjše skupine in v izhodišču nima dolgoročne strategije razvoja, zgolj nedefinirano vizijo ali (soroden) zgled.

Po dosedanjih mariborskih izkušnjah se ob primanjkljaju prvega (sogovornikov) in drugega (finančnih sredstev) do pregorelosti in izčrpanosti izniči tudi tretji (zagnanost ekipe).

Proces oživitve mesta (s poslikavami ali kakorkoli drugače) je proces, ki je večinoma sprožen “od spodaj navzgor”, za svojo uspešnost, trajnost in (samo)vzdržnost pa potrebuje kontinuiran posluh, pomoč, prepoznavanje in podporo “od zgoraj navzdol”.

Mestna politika, ki ne prepoznava pobud svojih lastnih sposobnih, avtonomnih, ambicioznih in angažiranih prebivalcev, ki ji servirajo kulturnoumetniške projekte kot gonilo urbane prenove in ekonomije z zadovoljnimi odzivi ustvarjalcev, obiskovalcev in prebivalcev, ne bo imela dolgotrajnega zaupanja prebivalstva niti bodoče volilne podpore.

Ravno tista trmasta kreativna energija, ki smo jo na ruševinah Evropske prestolnice kulture 2012 poimenovali Maribor Is The Future, je v Vukovarju s podporo mesta in z evropskimi sredstvi za obnovo porušenega mesta eksplodirala v sodoben mestni projekt, ki simbolizira njegovo prihodnost.

Vukovar ne pozablja svoje krvave zgodovine, spoštuje jo z vso zasluženo pieteto, saj je del njegove identitete, ki jo je po agresiji zgradil znova in iz pepela vstal v mladostno, barvito in živahno mestece s poslikavami, številnimi otroškimi igrali in igralnimi poligoni, urejenimi sprehajalnimi promenadami in kolesarskimi potmi, ki čakajo na vas, turiste.

Predvsem zaradi mentalitete lokalnih prebivalcev, ki vsakega gosta sprejmejo, dočakajo, informirajo, nudijo pomoč na vsakem koraku, saj želijo, da se vrne, ponovno obišče, pove naprej in se počuti karseda prijetno in dobrodošlo.

Vabljeni v Vukovar

Mesto, kjer je vrednost vsakega porabljenega evra v kulturno turistične namene oplemenitena s hvaležnostjo, prijetnimi besedami in zavedanjem, da bi gost ta evro lahko porabil kjerkoli drugje, še posebej na vrhuncu turistične sezone na Hrvaškem.

Dovolite mu, naj vas očara, in od pozne pomladi do poznega poletja obiščite Vukovar, ki s transformativno močjo kulture in umetnosti ustvarja in slika svoj nov obraz, svojo novo identiteto. Zaključimo s ključnikom #VisitVukovar z upanjem, da lahko Slavonce, njihov know-how in njihove umetniške mreže v večjem številu povabimo k nam, kjer bomo izkazali tradicionalno štajersko gostoljubje, morebiti celo s ključnikom #VisitMaribor.

objavljeno v časniku Večer, Sobotna priloga, 4.12.2021

Fotografije: TC

Sorodni zapisi