Nekaj dni nazaj s(m)o izbrani akterji iz mariborske kulturne produkcije po direktno naslovljeni elektronski pošti prejeli personalizirano sporočilo iz Urada za kulturo in mladino, v katerem nas je tajništvo Urada v imenu Delovne skupine za pripravo Strategije razvoja kulture v MOM 2022-2026 pozvalo, da s svojim unikatnim pogledom in izkušnjami ter vizijo pripomorete h kar najbolj svežemu pogledu na možnosti razvoja kulture in umetnosti v Mariboru.
Elektronski pošti je bil priložen vprašalnik s tremi vprašanji odprtega tipa, kjer s(m)o za odgovor na vsako dobili omejitev do 2000 znakov s presledki.
Vprašali so nas:
1. Kakšna se vam v tem trenutku zdita umetnost in kultura v Mariboru – po kakovosti, raznolikosti, razvitosti, prebojnosti v mednarodnem in slovenskem merilu, obiskanosti, pogojih dela, vsebinskih in umetniških poudarkih, reflektiranosti? Je česa preveč, česa pa izrazito premalo?
2. Vaša vizija razvoja kulture in umetnosti v Mariboru (lahko srednjeročno ali za bolj oddaljeno prihodnost). Kako bi lahko kultura in umetnost generirali razvoj mesta?
3. Katere strateške korake in ukrepe predlagate za umetniški in kulturni preboj v razvoju mesta Maribor do leta 2026? Kakšno podporno okolje bi si želeli in kaj točno pri tem lahko ukrene MOM?
Pustimo ob strani dejstvo, da širša javnost še vedno ne pozna imen in priimkov članov omenjene Delovne skupine. Pustimo ob strani dejstvo, da bi sorodna ali celo kakršnakoli vprašanja Urad lahko postavljal že zdavnaj, vsako leto, recimo ob neobstoječi evalvaciji projektnega razpisa za področje kulture, ali na dve leti, ob neobstoječi evalvaciji programskega razpisa za področje kulture.
Slednji je, mimogrede, kot najpomembnejši razpis za področje mariborske nevladne kulture neživljenjsko razpisan v decembrskem času, in ima rok za oddajo 10. januar 2022.
Pustimo ob strani dejstvo, da bi lahko bil razpisan ali vsaj napovedan že oktobra ali novembra (o nepravočasnih razpisih opozarjamo že nekaj let), ne pa konec leta, ko si nevladniki načrtujejo praznične dopustniške dni s svojimi družinami in najbližjimi. Najbrž bi morali biti srečni in hvaležni, da razpis sploh imamo, oziroma, da bodo njegovi rezultati znani pozno spomladi 2022.
Pustimo ob strani dejstvo, da bi se ponujena roka dialoga občinskih odločevalcev morala zgoditi že (vsaj) leta 2019, saj se je prejšnji Lokalni program za kulturo iztekel leta 2020. Najbrž bi morali biti srečni in hvaležni, da s(m)o po osmih letih čakanja v prejšnjem letu končno dobili novega direktorja Urada za kulturo in mladino. Osebo, za katero širša javnost še vedno ne ve, po kakšnih kriterijih je bil izbran med vsemi kandidati, kakšne so njegove kompetence za delovno mesto in njegove strateške usmeritve za sektor, s katerimi je prepričal svojega delodajalca.
Kakšni so njegovi odgovori na ravno ta tri sklopa vprašanj, ki nam jih postavlja Delovna skupina? Skupina, ki jo je sestavil – kdo? Po kakšnih kriterijih? Kakšne so kompetence članov skupine, kaj je njen cilj in kako ga bo dosegala?
Vprašanja, sorodna tistim, na katera morajo argumentirano odgovarjati vsakoletni prijavitelji na programski in projektni razpis s področja kulture in prepričati člane strokovnih komisij, če želijo prejeti javna sredstva za svoje programe in projekte.
Sicer pa, če v lokalno ocenjevanje nikoli nisi oddajal projektov in programov za področje kulture, prijaviteljem ne znaš ustrezno predstaviti niti aplikacije za oddajanje razpisov, kar je resnična anekdota z ene izmed predstavitev razpisa, ko se je občinska uradnica zapletla v postopke registracije in oddajanja projektov. Zgodilo se je pred obrazi dolgoletnih prijaviteljev, ki jih je bolj zanimala vsebina razpisa in kriteriji ocenjevanja projektov kot tehnični postopki za oddajo projektov, saj jih imajo v malem prstu. Zadovoljivih odgovorov niso dobili.
Mene bi bilo sram. Ampak jaz nisem občinska uradnica.
Si prijavitelji na trenutni programski in bodoči projektni razpis lahko obetajo informativni dan s strokovnimi komisijami za področje kulture, ki so, po odprtem pozivu za nove člane komisij, trenutno v imenovanju? Z ljudmi, ki imajo imena in priimke ter predvidene kompetence za svojo odgovorno funkcijo, ki bodo ocenjevali kulturne programe in projekte ter odločali o dodelitvi javnih sredstev za kulturo?
So to ljudje, ki so kadarkoli oddajali razpise na lokalnem nivoju ali sploh argumentirali kakršnekoli projekte? Če so, kakšen je bil njihov izplen? So to ljudje, ki so aktivno vpeti v mariborsko kulturno življenje? Ali bodo zgolj ocenjevali lepo zveneče besede na papirju?
So to ljudje, ki bodo skupaj z neimenovanimi člani Delovne skupine stopili v vse mariborske tovarne kulturne hiperprodukcije in se osebno, brez podcenjevanja, pogovorili z delavci v kulturi za tekočimi trakovi? Se bodo prilagodili njihovim delovnim urnikom, da produkcija ne bo v zaostanku, se iskreno zahvalili za njihovo delo in čas, ki jim ga namenijo?
Ali bodo transparentno in kontinuirano pridobivali njihovo zaupanje ter resnično, z merljivimi kazalniki (če smo že pri razpisni dikciji) odgovarjali na njihove konkretne potrebe? Kako bodo ti ljudje zagotovili sistemske rešitve po meri akterjev in ne po svoji lastni, uradniško birokratski meri?
Imam predlog. Kaj pa, če bi si pridobljene podatke in refleksije delavcev v kulturi sami zapisali na liste papirja, v obliki podatkovnih analiz in strategij? Ali letnih poročil o poslovanju tovarn, če želite.
Pojdite na teren, cenjeni uradniki Urada za kulturo in mladino, strokovne komisije za področje kulture in člani Delovne skupine – po vročini, po mrazu, po dežju. Spoznajte svoj sektor in ljudi, ki ga tvorijo, nenapovedano si oglejte njihov ekosistem, delovna okolja, pisarne, način in izvedbo produkcije. Vprašajte jih, kako in od česa živijo, medtem ko čakajo na rezultate razpisov. Obiščite jih v času, ko pripravljajo razpisne dokumentacije in oddajajo projekte. Toliko, da dobite vtis.
Ne čakajte njihovih povabil na dogodke, ne sprašujte za brezplačne vstopnice. Zapustite svoje pisarne, stopite v vrelišča mariborske kulturne produkcije in se pogovarjajte z ljudmi, katerih pogoji dela in življenja so odvisni od vaših odločitev na papirju.
Kultura niso ladjice iz papirja, ki se nabirajo v občinskih predalih, od elaboratov, projektnih nalog do strategij in mnogoštevilnih izvedenih programov in projektov, katerih dolgoročnih učinkov sami ne vidite, jim pa vsakoletno dodeljujete sredstva za izvedbo.
Kultura so žive vsebine, ki jih ustvarjajo živi ljudje za žive ljudi, in če tega ne boste prepoznali, se bodo utopile v Dravi kot ladjice iz papirja.
PS: Članom Delovne skupine za pripravo Strategije razvoja kulture v MOM 2022-2026 odgovarjam na njihova tri sklopa vprašanj: kolumna s številnimi vprašanji, ki ste jo pravkar prebrali, je dolga skoraj 7000 znakov s presledki in zanjo bo avtorica honorirana po korektni Večerovi tarifi za zunanje sodelavce kolumniste. Hvala.
objavljeno v časniku Večer, 14.12.2021
Sorodni zapisi
Ni predaje, 31 od 45! Ne pozabite na kulturo
Če so se županovi najtesnejši sodelavci zaradi nekajletne indoktrinacije znašli v paralizi duha in svobodne volje, tega ne gre trditi za večinsko sestavo v mestnem svetu. Tistih 31 ljudi, ki so s svojimi nedavnimi zahtevami dali težo napeti mestni politični klimi, razburjenju javnosti in investirali v izgradnjo zaupanja volilnega telesa.
Kaj pa kultura?
Standardna kulturna ponudba javnih zavodov je za Mariborčane povsem dovolj. Povprečni Mariborčan obišče Tadeja Toša in Dubioza Kolektiv na Festivalu Lent, se z otroki sprehodi po Artkampu, morebiti si ogleda Operno noč, zagotovo pa zavriska na Martinovanju in spije obveznega kuhančka na Čarobnem decembru. Nič ni narobe s tem. Narobe je, …
Za kulturo in kreativnost, s figo v žepu
Mestna občina Maribor je administrativni servis za občane, ki mora izpolnjevati poslanstvo dostojanstvenega mestotvornega prostora, s konstruktivnim (kulturnim) dialogom, solidarnostjo in kreativnostjo, o kateri radi govorimo. Prebivalci mesta smo tisti, zaradi katerih mestni utrip živi z vrednotami kulture, umetnosti in humanizma, ki ustvarjajo njegov intelektualni obraz.
Boj za kulturo ali boj z mlini na veter?
Kultura je večna zmagovalka, ki klije in vztrajno vstaja, iz bojev z mlini na veter prihaja še revnejša, a vendar neuničljiva, kritična, ostra in nepokorljiva. Njena esenca predstavlja razvoj in napredek, o čemer pričajo globalni apeli k podpiranju kulture v kriznih časih.
Tanja Cvitko 