Kultura zakrpa, kar politika razcefra. Mogoče bi kultura morala razcefrati politiko, je močna in v času novih političnih obljub tehtna izjava mariborskega delavca v kulturi, ki v svojih žilah pretaka vsaj dve kulturni identiteti. Dodatni navdih najdemo v bosansko hercegovskem mestecu, po čigar urbanem tkivu so se skozi stoletja pretakale mnoge kulturne identitete.
Uničenje mostarskega mestnega tkiva
V času balkanskih vojn je Mostar utrpel razdejanje, kakršnega se ne spominja od svetovnih vojn. Porušena je bila slikovita ikona otomanske arhitekture, Stari most preko turkizne Neretve, ki je čez desetletje po uničenju bil obnovljen s tradicionalnimi postopki izgradnje pod pokroviteljstvom Unesca in vpisan na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Postal je simbol miru in sprave med sprtimi narodi, tremi etničnimi skupnostmi, Hrvatov, Bošnjakov in Srbov.
Vojna je uničila mestno arhitekturno in družbeno tkivo ter ga pahnila v zaton. Skupnost se, po tridesetih letih, še vedno zdravi in okreva čustveno, arhitekturno, politično, ekonomsko. Čeprav je bil del Mostarja obnovljen, so po celem mestu še vedno odkrito opazne nevarne ruševine in vojno opustošenje.
Premostitev mostarske zgodovine skozi Street Art Festival
Festival ulične umetnosti zadnje desetletje oživlja mesto Mostar na drugačen način, s preoblikovanjem zgradb in ruševin skozi ulično umetnost, pod sloganom Ne boj se barve! Lokalni in mednarodni umetniki se, ob gostoljubnosti stanovanjskih sosesk, ki prepoznavajo njihov angažma pri revitalizaciji mesta, z navdušenjem odzivajo povabilu organizatorske ekipe. Ne nazadnje lokalni organizatorji počnejo ravno to – z umetnostjo stopajo preko političnih ločnic in jo uporabljajo kot združevalni, povezovalni, premostitveni gradnik v ustvarjanju nove mostarske identitete.
Ekipa šestih deklet (Marina Đapić, Saira Gilić, Sabina Maslo, Iris Ivković, Maja Rubinić, Karla Ćosić) in enega mladeniča (Tomislav Klišanin) iz Društva za promocijo urbane kulture, sodobne in javne umetnosti Rezon svoj aktivizem opisuje kot multikulturno iniciativo urbane umetnosti in kulture. Začetki segajo v leto 2012 kot poskus aktiviranja in združevanja mladih umetnikov, ki so v razdeljeno mesto želeli vnesti več pozitivnosti.
V desetih letih so z močno podporo mesta Mostar, drugih financerjev (mednarodne fundacije, tuja veleposlaništva) in meščanov ustvarili mednarodno prepozna(v)no platformo ulične umetnosti. Postajajo angažirano družbeno gibanje, ki po zaslugi svoje navdihujoče energije povezuje umetnike celega sveta z lokalnimi ustvarjalci in vztrajno preobraža mostarske ulice.
Poleg nastanka impresivnih stenskih poslikav je v času Festivala organiziran spremljevalni kulturni program za vse generacije, ki vključuje ulično gledališče, cirkuške in lutkovne predstave za najmlajše, koncertne dogodke, umetniške delavnice in razstave ter številne priložnosti za osveščanje meščanov z razvijanjem odnosa do mesta in umetnosti v javnem prostoru.
Med posebej zanimivimi dogodki izpostavljamo neizogibno tradicijo skupnega pitja kave in poslušanje sevdaha ter v lanskem letu prvič izpeljano spektakularno otvoritev Festivala, kjer je bil organiziran prvi 3D-mapping Starega mostu.
Ulična umetnost v Mostarju skozi Festival iz leta v leto postaja pomemben del mestne vizualne kulise, ki istočasno oživlja zapuščene prostore in ruševine ter s sodelovanji lokalnih in tujih umetnikov mestu podarja unikatno vizualno identiteto.
Zloglasni okostnjak nekdanje banke v središču mesta
Umetniške lokacije stenskih poslikav in grafitov se nahajajo precej blizu, zato se obiskovalci mesta zlahka sprehodimo med njimi, medtem pa spoznavamo tisti pravi Mostar, onstran fotogeničnega turističnega starega mestnega jedra s Starim mostom, ki privlači standardne goste.
Veliko uličnih umetnin najdemo v in okoli zloglasnega zapuščenega stolpa nekdanje banke, enega najbolj znanih duhov mostarske preteklosti, ki se nazobčano dviguje iz svoje okolice kot simbol nasilja in vojnih grozodejstev. Moreče monumentalna in impozantna struktura z grozljivimi vojnimi spomini je še vedno prekrita z luknjami iz krogel, ki so preslikane z umetniškimi poslikavami, tako zunaj kot znotraj. Lokalni in gostujoči umetniki si jo pogosto izbirajo kot hvaležno, javno slikarsko platno.
Ljubezen nas bo raztrgala
Čustveno nabito mestno raziskovanje svoj vrhunec doživi pri poslikavi, ki vizualno kriči bolečino zakoličeno v mentaliteti mesta, kot jo je začutil italijanski ulični umetnik Bifido. Njegova posebna povezanost z Bosno ga je navdihnila k stvaritvi poslikave Love Will Tear Us Apart (Ljubezen nas bo raztrgala).
V iskanju tistega, kar bi lahko ljubil, je Bifido večkrat obiskal Mostar in ustvarjal v njem. Pravi, da je Bosno spoznal in se vanjo zaljubil, zato ga vleče nazaj, predvsem k Neretvi, ki jo vidi kot tekočo melanholijo. Impresivno, vizualno močno poslikavo je podaril deželi, mestu in ljudem, ki v njem živijo. S solzami, ki še vedno tečejo po izmučenih stenah mesta. Z nevidnimi kriki, ki še vedno odmevajo po ulicah in trgih.
Šantićeva ulica
Ulica Alekse Šantića, poimenovana po mostarskem pesniku, ki je skozi svoj opus konec 19. stoletja obravnaval družbene krivice, nostalgično ljubezen in enotnost južnih Slovanov, je najboljša prispodoba novega Mostarja in nosilna ulica njegovega umetniškega festivala. Osrednja ulica, ki predstavlja neuradno ločnico mesta, je nekoč bila na glavni frontni črti.
Pesnikov opus sta se potrudila spoznati umetnika iz Urugvaja in Španije, ki sta s Šantićevimi motivi in temami olepšala dve pročelji stanovanjskih stavb. Impresiven vizualen udarec povzroča tudi poslikava urugvajskega umetniškega kolektiva Medianeras, ki predstavlja mladostniški obraz z drznim pogledom v prihodnost. Artez iz Srbije se pridružuje z mladim dekletom, ki v rokah drži novo življenje (lončnico), Benjamin Čengić iz Sarajeva z živobarvnim letečim fantkom, Aleksandro Reis iz Brazilije s portretom Luciana Pavarottija. Slednji je z dobrodelno organizacijo konec devetdesetih Mostarju pomagal ustanoviti glasbeni center za mlade.
Našteli smo zgolj nekatere poslikave velikih formatov na pomembni mostarski ulici, ki jih bo v prihodnosti gostovala še več.
Trmasti osel na Bijelem Brijegu
Mostarske stenske poslikave postajajo tudi turistična atrakcija, ki svojo novo publiko dosega po družabnih omrežjih. Največjo odmevnost in viralnost je v koronskem letu 2020 sprožila poslikava lokalnega umetnika Anteja Lovrića iz sosednjega Širokega Brijega z naslovom Kad se kenjac zainati (Ko osel trmari), naslikan na fasadi stanovanjskega bloka v soseski Bijeli Brijeg.
Umetnik je svojo kariero grafitarja začel z vandalskimi psevdonimskimi podpisi na stenskih površinah, danes pa je znan po svojem prepoznavnem umetniškem satiričnem opusu in hudomušnih poslikavah, ob katerih se mimoidoči nasmehnejo ali vsaj namuznejo. V njegovih avtorskih delih prevladujejo motivi Hercegovine in življenja Hercegovcev, kjer sodobno ulično umetnost stenskih poslikav, ki se v globalnem svetu odmika od tradicionalnega, spretno zliva s tradicijo.
Zakaj je ulična umetnost generator razvoja mesta?
Prebivalci Mostarja so v lokalni strategiji kulture do leta 2025 razvili svojo definicijo kulture:
»Kultura je to, kar smo in kar počnemo; zajema številne naše aktivnosti in akcije, s katerimi želimo mesto spremeniti v tisto [mesto], ki bo posebno, edinstveno in prepoznavno po inovativni premostitvi razdvojenosti.«
Estetizacija javnega prostora, ki se preslikava skozi Festival ulične umetnosti, skupaj z družbenim aktivizmom in predanosti lastnem mestu, prispeva svoj delež h kolektivnim vrednotam mesta kot celote in z jasno vidnimi učinki zapolnjevanja razpok v urbanem družbeno-političnem tkivu.
Marina Đapić, ustanoviteljica, idejna vodja in gonilna sila Festivala poudarja
“S pomočjo Festivala prispevamo k vrednotam lastnega in skupnega življenja. Naš skupni prostor je osebna in kolektivna odgovornost, zato je to umetniški način preizpraševanja sedanjosti in obenem konstruktivna kritika, ki odpira možnosti izboljšanja družbene realnosti.«
in dodaja
“Naš prostor svobode subtilno privlači mladostniško energijo, oživlja in artikulira mesto ter spodbuja dialog.”
S podporo lokalne skupnosti pri pridobivanju dovoljenj za osvežitev pročelj stavb, z vključevanjem izobraževalnih ustanov, šol in univerz, stanovalcev in prebivalcev, Festival zagotavlja odprt prostor za mlade umetnike iz Bosne in Hercegovine ter mednarodne umetnike, ki vztrajno gravitirajo v Mostar, se izpopolnjujejo v svoji umetniški obrti in / ali predstavljajo svoje delo v javnem prostoru. Zaradi tega je mesto postalo ena največjih in najlepših odprtih galerij na prostem v regiji.
“Vsak dan vzpostavljamo poznanstva, ki jih brez Festivala ne bi bilo. Zajel je celotno mesto, prišel je na skrite uličice in na vidne javne prostore. Ustvarja edinstveno mestno umetniško zgodbo in pomemben del kolektivnega spomina,”
razlagajo organizatorji in opišejo
“Izboljšujemo sodelovanje z lokalno skupnostjo, spodbujamo razvoj sodobne ustvarjalnosti v vizualni umetnosti in prispevamo k promociji koncepta ulične umetnosti v javnih prostorih.“
Mostar in Maribor kot brata
Čeprav je do Mostarja še dolga pot, da si opomore od tragične preteklosti, igra Festival ulične umetnosti pomembno vlogo v procesu ponovnega povezovanja skupnosti, zlasti med mlajšimi generacijami.
“Želimo ponuditi drugačno sliko Bosne in Hercegovine. Želimo pokazati, da v tej državi obstajajo ljudje, ki ne živijo v preteklosti in da kljub vsemu, kar se je tukaj zgodilo, poskušamo delati na sebi in se osredotočati na prihodnost.”
Čeprav ga, kot mnoga druga mesta z močno razvito ulično umetnostjo, za vabo kulturnim turistom in urbanim raziskovalcem ljubkovalno imenujejo balkanski Berlin, je Mostar s svojim Festivalom veliko več kot nemška metropola. Multikulturni biser, avtentični prepleteni ćilim (preproga) jezikov, identitet, vrednot, ki se trudijo sobivati v svoji raznolikosti.
Pa četudi so kipec Bruca Leeja v parku Zrinjevac, leta 2013 postavljen na pobudo mladinskega urbanističnega gibanja, morali prestavljati na pobudo hrvaške in bosanske strani, saj je po trditvah obeh v nasilni pozi bil obrnjen v njihovo smer.
Sodobni Mostar je podoben Mariboru, s približno enakim številom prebivalstva in mogočno mestno reko, zaradi svoje razdvojenosti in skoraj shizofrene dualnosti, večnega derbija med Mariborom in Ljubljano, med tradicionalnim in inovativnim, desnim bregom in levim bregom, provincialnim in mestnim.
Slikovito mesto Mostar je vredno truda in vožnje za urbani oddih čez (vsaj) konec tedna, inovativni Festival ulične umetnosti z bogatim kulturnim programom pa se tradicionalno odvija sredi septembra.
Za tiste, ki zrejo v prihodnost in se ne bojijo barve.
Fotografije: Tanja Cvitko
objavljeno v časniku Večer, Sobotna priloga, 28. 5. 2022
Sorodni zapisi
Vukovar, varni pristan umetnosti
Spoznajte vukovarski umetniški projekt in festival VukovART, ki je redefiniral vizualno identiteto mesta heroj. Kako mestne poslikave velikega formata popestrijo zunanji izgled urbanih površin in arhitekturnih elementov? Kako prebivalcem sosesk dvignejo kvaliteto bivanja s pridihom barv in navdiha, gostujočim umetnikom pa omogočajo premikanje meja umetniškega izražanja?
preberi več
Tanja Cvitko 