Grga, s protokolom i bez njega je naslov razstave v zagrebški Galeriji Forum na Teslini ulici, ki je svojevrsten poklon velemojstru karikature, avtorju legendarnega lika enega najpomembnejših in najdlje izdajanih dnevnih stripov na Hrvaškem, pa tudi v nekdanji Jugoslaviji.
Ob stoti obletnici njegovega rojstva in štirinajsti obletnici smrti je razstava majhen del retrospektive in bogatega opusa, shranjenega v Muzeju grada Zagreba.
Redko kdo je zmogel zanimivo, satirično, duhovito, a hkrati resno skozi karikaturo prikazati realnost življenja in dela večno aktualnega »navadnega« človeka. Lik, imenovan Grga, ki ga je oblikoval Ico Voljevica, je na polju umetnosti karikature pustil pomemben in nepozaben pečat, po katerem se Ica spominjamo še danes.
Ico Voljevica, eden najpomembnejših karikaturistov Jugoslavije
Ismet Ico Voljevica, rojen v Mostarju leta 1922 (umrl v Zagrebu leta 2008), nosi časten naziv enega najpomembnejših karikaturistov in dnevnih komentatorjev v zgodovini hrvaške in jugoslovanske karikature. Po končani gimnaziji v Sarajevu se je leta 1947 vpisal na študij arhitekture v Zagrebu. Istega leta se je začel ukvarjati s karikaturo, poklicno pa se je s tem začel ukvarjati dve leti kasneje, leta 1949. Njegova prva zaposlitev je bila v sarajevskem kinu Dubrovnik, kjer je delal kot risar in aranžer.
Več kot pet desetletij je nepretrgoma risal in objavljal priljubljen humoristični lik Grge, najprej v satiričnem tedniku Kerempuh (1950–55) in Narodnem listu (1955–61), nato v Večernjem listu (1962– 2000). Sodeloval pri humoristični reviji Paradoks (1966–70), objavljal karikature o aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih temah v Privrednem vjesniku (1975–82).
Bil je glavni risar, animator in scenograf v studiih risanega filma Duga-film in Zagreb-film. Ukvarjal se je tudi z risanjem ilustracij za knjige, Grgo pa je še nekaj časa oživljal tudi po upokojitvi. Med ostalim je bil eden izmed največkrat nagrajenih karikaturistov z območja nekdanje Jugoslavije.
Kdo je bil Grga, s protokolom ali brez njega?
Grga je kleni gospod srednjih let, ki je skozi desetletja satirično komentiral dnevno politiko in javno upravo, pa tudi družbo in medčloveške odnose. Večno alergičen na družbene parazite, lenuhe, hinavce in sumljive bogataše, za stripovski lik je imel vse značajske poteze povprečnega človeka, ki ni maral krivic, brezbrižnosti in neodgovornosti.
Dolga leta je bil nosilni lik dnevnega časopisa Večernji list, med bralci imenovanega – Večernjak, ki so ga prav zaradi njega skoraj 40 let največkrat brali od zadnje strani. Grga je tam redno domoval in je za marsikoga bil začetek dneva z dnevnim časopisom. Grgini komentarji so v Večernjem listu bili objavljeni 12.830-krat.
Neverjetna aktualnost in življenjskost njegovih komentarjev, tudi tistih brez teksta, govori o bistveno nespremenjeni hrvaški (in balkanski) družbi v zadnjih sedemdesetih letih, odkar je bil prvič objavljen na straneh Kerempuha.
»Grga je državljan s prodornim pogledom, ki zaznava vse družbene krivice in absurde. Luciden komentator, ki včasih brez besed postavlja diagnozo družbe. Je ljudski duh kraja in časa, v katerem živimo,« ga je opredelil Feđa Gavrilović, vodja Galerije Forum.
Komentarje rahlo plešastega, debelušnega možakarja, ki se boji svoje soproge, uprizorjene kot »žena zmaj«, je vsakodnevno spremljalo več deset tisoč bralcev na območju nekdanje Jugoslavije. Bil je preprost, hudomušen sosed iz ulice, dobričina, ki se s svojo satiro bori proti frustracijam vsakdana.
Prvi objavljeni Grga se je glasil takole. Grga sreča na ulici prijatelja, ki ga vpraša:
“Zdravo, Grga, kako si?”
Grga molči, vzame zvezek in zapiše:
“Glede vašega vprašanja o mojem zdravju, sem zelo dobro. Če imate kaj proti, se lahko tu in tu pritožite v zakonskem roku. Smrt fašizmu, svoboda narodu!”
Ico Voljevica in njegov Grga, kot birokrat in žrtev birokracije
Politična kadrovanja, socialne razlike, birokracija, korupcija, težave v javni infrastrukturi, prometu in vsakodnevne družinske dogodivščine. Vse to so težave, s katerimi se je neuničljivi Grga srečeval v času svojega obstoja in pri katerih je sodeloval na strani zatiranih, včasih pa tudi v vlogi zatiralca, za poudarek svoji (samo)ironični noti.
Vse, česar se ni smelo komentirati, v socializmu ali pozneje, je Grga znal povedati na svoj specifično doživet način. Je birokrat, ki je sodeloval v birokratskih procesih, sestankih in preglavicah, tudi z dna hierarhije. Po drugi strani pa je tudi sam žrtev birokracije, podobno kot Kafkov Josef K.
Karikature, kjer se Grga na poletnih počitnicah pripravlja plačati natakarju s kovčkom denarja, ali ko domačim, ki gledajo v cenik, reče: “Nič nas ne sme presenetiti.” so aktualne še danes, v dobi vsakoletnih podražitev v turistični sezoni.
Najbolj ilustrativen pa je prizor Grge, ki potrt sedi v sobi in bere časopis, njegova stena pa je polna medalj. Na obešalniku visijo njegove hlače s potiskom čevlja, ki daje slutiti, da je od sistema dobil “brco v rit”.
»Ko vidimo vse tiste risbe in nenavadne epizode, v katerih se je njegov lik družil in na kakšen način je komentiral družbo in politiko, jih lahko uvrstimo v katerikoli čas in v katerokoli desetletje, rekel bi celo v katerokoli mesto«, je ob razstavi dejal Feđa Gavrilović.
Ukinitev brez razloga
Naj gre za posledice cenzure zaradi kritik nove oblasti ali preprosto odločitev uredništva, da tovrstnih razvedrilno kritičnih vsebin v dnevnem časopisu ne potrebujejo več, so Grgo v začetku leta 2000 brez posebnih pojasnil nenadoma ugasnili.
Doživel je konec, ki si ga ni zaslužil, vendar ga je v svojem duhu sprejel in se – sprijaznil. Saj mu ničesar drugega ni preostalo kot živeti v spominu generacij zvestih bralcev, ki jim je z nastavljanjem strogega ogledala sistemu popestril in olajšal vsakdan.
Mogoče bi bilo bolje, če bi Ica Voljevico in njegovega Grgo povozil čas, a zgodilo se je ravno nasprotno: dvignila sta se nad čas, kar dokazuje čudovita, ostra, pronicljiva zbirka njegovih del. Del njegovega opusa je naprodaj kot zbirka karikatur – Grga 70 godina.
Razstava Grga, s protokolom i bez njega je realizirana v sodelovanju z Muzejem grada Zagreba, na ogled v Galeriji Forum do 20. avgusta 2022.
Tanja Cvitko 