Dve nadstropji galerije Klovićevi dvori v zagrebškem Gornjem gradu so zadnje tri mesece leta 2022 bili zasedeni s strani robotov. Od tistih, ki opravljajo najbolj dolgočasna, ponavljajoča se dela v velikih industrijskih obratih do tistih, ki so plod domišljije piscev znanstvene fantastike, stripov ali filmov.
Edinstvena in nenavadna razstava Svet robotov (World Of Robots) zadnje leto dni potuje po Evropi, velik uspeh je doživela na Švedskem in Madžarskem, po množično obiskanem gostovanju v Zagrebu in navdušenem hrvaškem občinstvu, pa so se roboti preselili na Portugalsko.
Svet robotov z interaktivnimi doživetji
Največja tovrstna razstava v Evropi predstavlja prerez sveta robotike. Na ogled je bilo okoli 50 robotov, nekaj od teh interaktivnih, od humanoidnih in industrijskih in vse do popkulturnih replik. Strokovna galerijska vodstva so obiskovalce na priljuden način poučila, zakaj je razvoj robotike pomemben za nadaljnji napredek civilizacije, pa tudi, koliko se na robote pravzaprav zanašamo danes, ne da bi se tega sploh zavedali.
Obiskovalci so si lahko ogledali najnovejši razvoj človeku podobnih robotov, eksperimentalne robotske igrače, transformatorje, risalne robotske roke, 3D tiskalnike, in celo koncept robota, ki hodi po Marsu.
Med najodmevnejšimi eksponati in zanimivostmi so zagotovo bili nogometna žoga na daljinsko vodenje in izvirne filmske relikvije, kot so Iron Man, R2D2, Terminator in C3PO. Velik ljubljenec otrok je bil KOKO, robotski pes z impresivnim znanjem, ki je sposoben neverjetnih podvigov. Prav tako so navduševale tudi druge robotske živali in izjemne inovacije, povezane z digitalno kulturo, med ostalim interaktivna soba z VR doživetji.
Včasih so bili le testni modeli v znanstvenih laboratorijih, danes roboti vse bolj služijo človeku v resničnem svetu in ga nadomeščajo v nekaterih nepriljubljenih službah, tako da so na Japonskem uzakonili celo poroko z robotom. Takšne in sorodne robotske zanimivosti smo lahko prebrali na informativnih razstavnih panojih. Pa tudi zgodovinski razvoj robotov in njihov način uporabe po celem svetu, od tistih, ki se uporabljajo za čiščenje, do dela v restavracijah in upravljanja dvigal.
Isaac Asimov s tremi zakoni robotike
Na robotski razstavi ne moremo mimo vsebin, ki tematizirajo ključne ideje o robotih, ki jih je izrazil pisec znanstvene fantastike in biokemik Isaac Asimov in jih strnil v svoje tri temeljne zakone.
Strastni bralci znanstvene fantastike to sicer smatrajo za splošno znanje, vendar ni odveč ponoviti, da je beseda robot češkega izvora in pomeni prisilno delo, beseda rabota pa je v podobni obliki prisotna tudi v drugih slovanskih jezikih. Avtor te splošno sprejete besede je Josef Čapek, brat češkega pisatelja Karla Čapka.
Asimov prvi zakon določa, da robot ne sme poškodovati človeka, niti s svojo pasivnostjo dopustiti, da bi bil človek poškodovan. Robot mora ubogati človeške ukaze, razen če so v nasprotju s prvim zakonom, pravi drugi zakon, medtem ko tretji zakon pravi, da mora robot zaščititi svoj obstoj, razen če je v nasprotju s prvima dvema zakonoma.
Informativna in igriva razstava
Razstava robotov je navdušujoča dvourna zabava za vse družinske člane z nevsakdanjimi priložnostmi za igrivo interakcijo z roboti. Edina slabost razstave je bila, da ravno najbolj atraktivni robotski eksponati in virtualne postaje, “niso ubogali”, kar so galeristi pripisovali šibki internetni povezavi.
Pa kljub temu je zanimanje bilo tako veliko, da so razstavo podaljšali za 15 dni in je trajala do predzadnjega dne v letu 2022. Našteli so več kot 20 tisoč obiskovalcev, k temu je pripomogla vključitev v umetniško platformo Artupunktura, ki jo organizira Turistična skupnost mesta Zagreb.
Razstava Svet robotov je z manjšimi “glitchi” uspešno združila industrijske robote, svet znanstvene fantastike in zabavno robotiko ter zagotavila razburljivo in informativno zabavo za vse, ki jih zanimata robotika in tehnologija skozi prizmo popkulture.
Fotografije: Tanja Cvitko
Sorodni zapisi
Ico Voljevica in njegov Grga, razstava
Zagrebška galerija Forum gosti razstavo, posvečeno priznanemu karikaturistu Icu Voljevici. Njegov lik Grga je več desetletij na zadnji strani Večernjaka satirično kritiziral družbo in politiko v nekdanji Jugoslaviji. Razstava, ob stoti obletnici Icinega rojstva in štirinajsti obletnici njegove smrti, prikazuje del njegovega obsežnega opusa, shranjenega v Muzeju grada Zagreba.
preberi več
Razstava Slovenski punk in fotografija
Slovenski punk in fotografija je pregledna razstava v Cankarjevem domu, ki predstavlja vez fotografije z raznovrstnimi oblikami slovenskega punk gibanja od leta 1977 do sredine osemdesetih. Dotakne se tudi obdobja pred punkom in po njem. Zajema najbolj ljubljansko alternativno sceno, s poudarkom na LGBT+ skupnosti in drugih, za tiste čase subverzivnih subkulturnih pojavov.
preberi več
Tanja Cvitko 