Slovenska punk scena je bila prepoznavna po subverzivnosti, neodvisnosti in kritičnosti do političnega sistema in družbenih norm tistega časa. V primerjavi z britansko punk sceno je njen kontekst nastanka in delovanja bil drugačen, saj je »odraščala« v družbenem sistemu in okoliščinah socializma.
S svojo nagnjenostjo do delavskih in prosocialističnih vrednot se je kot uporniška drža razvijala v obliki odgovora na družbeno nepravičnost, politično apatijo in gospodarsko krizo. Njen močan naboj je močno vplival na področje slovenske fotografije.
Slovenski punk in fotografija v Cankarjevem domu
Slovenski punk in fotografija je pregledna razstava v Cankarjevem domu, ki predstavlja vez fotografije z raznovrstnimi oblikami slovenskega punk gibanja od leta 1977 do sredine osemdesetih. Dotakne se tudi obdobja pred punkom in po njem. Zajema najbolj ljubljansko alternativno sceno, s poudarkom na pojavu LGBT+ skupnosti ter drugih, za tiste čase drznih in subverzivnih subkulturnih pojavov.
»Hotel sem ujeti čim več obrazov.
Opazoval sem jih in se spraševal, kaj bo iz teh ljudi. Bilo je prvinsko in enkratno, izbruh 15-, 16-letnikov, ki so tvegali, da jih bodo doma zaklenili ali vrgli iz šole. V tistih prvih vrstah se je porajal punk.«
Dušan Gerlica
Punk kot izraz subkulturnega življenja
Razstava razpira pogled v vlogo fotografije pri dokumentiranju punk scene na Slovenskem in izražanju drugega subkulturnega dogajanja v tistem času. Slovenski punk je dodal svoj pomemben doprinos k stvaritvam provokativne fotografske estetike, ki še danes ohranja njegovo prepoznavnost. Punk ni bil samo glasbeno gibanje, pustil je svoje sledi tudi v umetnosti, modi in življenjskem slogu takratnega obdobja.
Fotografija je, skupaj z drugimi ustvarjalnimi zvrstmi, postala način, s katerim so umetniki punkovske scene ne samo dokumentirali, temveč tudi izkazovali svoje nezadovoljno videnje družbenih in političnih razmer. Njihove drzne vizualne podobe so odražale duha časa in prenašale sporočila o t.i. alternativnih umetniških praksah.
Predstavljene fotografije na razstavi so ustvarili posamezniki, ki v tistem času poklicno niso bili fotografi, a so kot pripadniki pomembnega subkulturnega gibanja dokumentirali vsakdan njihove skupnostne vpletenosti. Med omenjenimi avtorji so Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Siniša Lopojda, Elena Pečarič, Matija Praznik, Bogo Pretnar, Bojan Radovič, Mladen Romih, Tone Stojko, Jože Suhadolnik, Jane Štravs ter Igor Vidmar.
Punk fotografija kot žanr
Njihovi posnetki niso zgolj pričevalci duha časa, ampak jih že uvrščamo v punk fotografijo. Opredeljuje jih drzno drugačna, provokativna fotografska estetika z značilnimi vizurami, motivi in kadri, kjer svoj medij izražanja uporabijo kot sredstvo predstavljanja upora in kritike družbe. Gledalec pa skozi njega začuti takratno rojstvo nove dobe in nove estetike: kaos, energijo, anarhijo in nasprotovanje tradicionalnim vrednotam.
»Pogosto me vprašajo, ali sem bil punker.
Moji kriteriji so precej strogi in govorijo o tem, kaj je bil punk. Pri punku so začeli ustvarjati 15-letniki, torej srednješolci. Zato rečem, da nisem bil nikoli punker, ker sem bil prestar. Takrat sem imel 22, 23, 24 let.«
Matija Praznik
Za pankerje so značilne izrazite modne stilizacije, izzivalne, poudarjene ekscentrične poze, ki so postale ikonografija in njihov nosilni imidž. V tistem času smo jih večinoma videvali le v fanzinih, na plakatih, naslovnicah albumov in drobnem subkulturnem tisku.
“Punk je tako vplival na spremembo fotografske prakse in spodbujal ustvarjalnost, saj so pripadniki slovenskega punka in ljubljanske alterscene s fotografijo samoarhivirali in dokumentirali lastno gibanje.
Čeprav je Ljubljana zasedala osrednje mesto punkovskega urbanega življenja ter so v fotografijah ohranjeni legendarni prostori, kot so Kavarna Union, Študentsko naselje, Galerija Škuc, Disko FV, Železniška postaja, Rio, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede, razstava predstavi tudi dogajanje na obrobju, v Novem mestu, Idriji, Škofji Loki in onkraj meja Slovenije,” je ob razstavi povedala kustosinja dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju.
Punk elementi v sodobnih slovenskih protestniških gibanjih
Punk je glas upora proti nepravičnosti, izkoriščanju in politični apatiji, zato po besedah kustosinje ne preseneča, da se punkovski elementi pogosto pojavljajo tudi na sodobnih delavskih protestih, ki se zavzemajo za pravice delavcev, socialno varnost in sistemske spremembe.
Pričevalci tega so tudi protesti med epidemijo covid-19 od leta 2020 do 2022. Kot je pojasnila, noben umetniški medij ne more živeti brez svojega konteksta. “Punkovske fotografije ni brez punka in tudi punka ni brez fotografije.” je poudarila in dodala, da so v razstavo vključili tudi razmišljanje o estetiki, ki jo ta pluralnost proizvaja, ter interpretacijah, ki jih ponuja.
Razstava je na ogled do 11. februarja 2024 v Galeriji Cankarjevega doma, v organizaciji ZRC SAZU. Spremljajo jo povezani dogodki in komentirana vodstva.
Avtorji razstave
Dr. Marina Gržinić (kustosinja razstave in realizacija projekta razstave) je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Jovita Pristovšek (realizacija projekta razstave) je asistentka z doktoratom na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Metod Prijatelj (arhitekt razstave) je konceptualni arhitekt in konstruktor.
»Čez dan sem šprical šolo, zato da sem lahko kot 16-letnik za Tanjug, podobno kot danes, fotografiral seje Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, zvečer in ponoči pa redno zahajal v Disco FV in na koncerte punk bendov.
Nihče mi ni naročil slikanja punk dogajanja, ker takrat tudi nihče ni objavljal teh fotografij. Večino energije in ves drobiž, ki sem ga premogel, sem vložil v beleženje tega, kar danes imenujemo zgodovina. Punk je ostal lep spomin, centralni komite pa tudi še obstaja, samo neke druge partije.«
Jože Suhadolnik
Viri in nadaljnje branje
- Slovenski punk in fotografija, objava na strani Cankarjevega doma, kustosinja dr. Marina Gržinić, ZRC SAZU
- Slovenski punk in fotografija kmalu na ogled, Delo, Zdenko Matoz
- razstava Slovenski punk in fotografija, RTV SLO, Osmi dan
- V tistih prvih vrstah se je porajal punk, Delo, Simona Bandur
- Punk v Sloveniji je bil drugačen, ker je vzniknil v socializmu, Siol
- Nad Ljubljano se spet spušča megla: slovenski punk in fotografija kmalu na ogled, N1 SLO, Petra Vadas
- Punk v Sloveniji, Mladina
- Marina Gržinić: »Slovenski punk je bil vedno prosocialistično usmerjen, a je hkrati predstavljal pravo prelomnico na estetskem in kulturnem področju«, Zofijini ljubimci, Mitja Stefančič
Naslovna fotografija: motiv z razstave Slovenski punk in fotografija (avtor eksponata Siniša Lopojda), foto Tanja Cvitko
Sorodni zapis
Zagrebški Muzej novega vala živi z obrazom sosedskega rock kluba
Zagrebški Muzej novega vala je posvečen živahni mestni glasbeni sceni sedemdesetih in osemdesetih let. Ponuja večplastno predstavitev gibanja novi val in se pokloni vidikom od glasbe do novinarstva, mode, umetnosti. Poleg muzejske funkcije deluje tudi kot sosedski rock klub in neguje mitološki status obdobja, ki je oblikovalo več generacij.
Tanja Cvitko 