Na tak način je v lanskem letu (2023), v maniri Cesarjevih novih oblačil, završalo po lokalnih dunajskih tabloidnih portalih, doseglo tudi Poljsko in globalno viralnost na omrežju X.
“Mi (smo) voda”, vredna skoraj 2 milijona evrov
Spletno ogorčenje je sprožila nenavadna fontana Wir Wasser v avstrijski prestolnici, ki je bila postavljena za namen počastitve 150. obletnice dunajskega sodobnega vodovodnega sistema in opominjanja ljudi na kolektivno odgovornost za vodo.
Dunajski vodovodni sistem, znan po svoji neoporečni vodi, ki teče iz potokov v zelenih gozdovih Alp, je bil vzpostavljen leta 1873 pod avstro-ogrskim imperijem, da bi mesto oskrboval s svežo vodo.
Ostre kritike in zbadljive komentarje laične javnosti je nova mestna fontana požela zaradi svoje domnevne estetske neprivlačnosti in pretiranih stroškov za umetniški koncept in postavitev.
Umetniška zasnova skupine Gelitin je bila realizirana po naročilu mestne uprave v sodelovanju z organizacijo Kunst im öffentlichen Raum GmbH (KÖR), fontana pa je bila postavljena v obratovanje v dunajskem Favoritnu, na vogalu ulic Gudrunstrasse in Sonnwendgasse.
Meščani so množično komentirali videz nove dunajske fontane, navajajoč, da gre za “najgršo na svetu”. Obregnili so se tudi ob nepremišljeno trošenje davkoplačevalskega denarja v času, ko prebivalstvo čuti velik pritisk zaradi globalnih kriz in inflacije.
Razkošna fontana je namreč dunajski proračun olajšala za 1,8 milijona evrov, kar so komentatorji smatrali za nizkoten posmeh v času draginje. Tik po postavitvi je tudi bila tarča vandalizma.
Umetniška zasnova, ki je prepričala mestne uradnike
Umetniška zasnova bizarne fontane, ki vključuje 33 betonskih kipov v človeških oblikah, sedečih v krogu, simbolizira “skupno odgovornost za vodo” kot dragocen vir življenja in je najbolj prepričala strokovno komisijo.
Slednja je izbirala med sedmimi prijavljenimi umetniškimi projekti, ki so med ostalim vključevali šestmetrsko podobo dečka in velikansko vodno pipo.
“Osnovni element fontane je voda. Pripada vsem nam, vsi smo odgovorni zanjo. To se odraža v krogu ljudi, sestavljenih iz betonskih figur. Sedijo zelo blizu drug drugemu, njihova telesa pa tvorijo enoto, ki vodo zadržuje skupaj. Fontana nam daje občutek povezanosti in nam prikazuje, da smo mi tisti, ki moramo ceniti in varovati našo vodo.”
Wolfgang Gantner iz umetniške skupine Gelitin o umetniškem vodnjaku Wir Wasser
“Umetniška skupina Gelitin s svojimi fantastičnimi, a vedno z resničnostjo navdihnjenimi umetniškimi projekti ne želi le širiti naših obzorij, ampak se zelo pogosto sklicuje na moč skupnosti. Skupnost je tudi ideja, ki prežema njihovo simbolno zasnovo ob obletnici [dunajskega vodovodnega sistema]. Fontana spominja na prednosti mesta – raznolikost, kohezijo, odgovornost.”
mestna svetnica za kulturo Veronica Kaup-Hasler ob otvoritvi fontane Wir Wasser
Medtem ko so mestni uradniki pohvalili “izjemno, na resničnosti navdihnjeno” zasnovo fontane zaradi spretnega izražanja ključnega “občutka povezanosti”, so kritiki ostro izrazili nezadovoljstvo in svoje ogorčenje delili na spletu.
Kritike funkcionalnosti in umetniške vizije
Od primerjav z otrokom, ki se je igral s plastelinom do resnega suma v alkoholno opitost komisije in dvoma o sporočilu “raznolikosti”. Nekateri so med kipi celo opazili figuro, ki spominja na Michelinovega moža.
Morda je bila ideja ravno to: če se nihče ne more ali noče poistovetiti s predstavljenimi figurami, se pravzaprav nihče ne more počutiti diskriminiranega, saj vendarle umetniška zamisel predstavlja “raznolikost” vseh ljudi in bitij.
Komentatorji so se prav tako spotaknili ob zgrešeno bistvo “mi (smo) voda”. Argumentirali so, da “mi” nimamo dostopa do te vode, iz katere smo prav “mi” praktično izključeni, saj ob fontani ni mogoče sedeti ali se ob njej ohladiti. Gre zgolj za (vprašljivo) umetniško instalacijo na urbani površini in “popolnoma zgrešeno načrtovanje s strani mesta”.
Najbolj izstopajoč komentator je fontano opredelil kot “pošastno nočno moro” od umetniškega kolektiva “s fetišem na penis”, s čimer se je obregnili ob kontroverzni umetniški opus skupine Gelitin.
Dunajski umetniški kolektiv Gelitin
Z umetniškimi nagradami ovenčan dunajski kolektiv, ki ga sestavljajo Wolfgang Gantner, Ali Janka, Florian Reither in Tobias Urban, je razvpit po svojih monumetalnih kiparskih delih, instalacijah in provokativnih performansih, večinoma osredotočenih na telesa in telesne funkcije. Sami se opredeljujejo kot umetniško odprte za otroško igro, saj so navdihnjeni z radostjo življenja.
Leta 2003 so štirje umetniki povzročili škandal v Salzburgu, prav tako povezan z umetniško skulpturo in vodo. Njihov takoimenovani “Triumfalni slavolok” je bil sprva prekrit zaradi ostre kritike in pozneje popolnoma odstranjen s trga Max-Reinhardt-Platz pred Rupertinumom.
Takratni mestni politiki so se pač želeli znebiti škandaloznega objekta, ki je prikazoval golo moško figuro z enormnim falusom, ki urinira v svoja usta. V primerjavi s faličnim slavolokom se zdi dunajska fontana relativno nedolžna.
O provokativnosti umetnosti v javnem prostoru
Po enem letu kontroverzna dunajska fontana z zadirčno smejočim obrazom (če izpostavimo eno izmed 33 podob) nepremagljivo stoji v gosto naseljeni urbani soseski in izkazuje zabetonirano moč oblastnih struktur.
Pri tem se ne moremo upreti ideji, da bi umetnost v javnem prostoru morala brez škandalov in javnih ogorčenj večinsko ugajati splošni populaciji, vključno z otroki in starejšimi prebivalci.
Ne nazadnje se bo vtisnila v ponotranjeni zemljevid vsakdanje mestne krajine, kot jo zaznavajo prebivalci. Tisti, ki so z vso pravico reagirajo nanjo, so vznemirjeni, jo doživljajo, komentirajo in interpretirajo.
Mestne fontane pa bi predvsem morale slediti vodilu funkcionalnosti (osvežitev, dostopnost) pred umetniškim vodilom – kje je šele provokativnost!
Morda pa bo res kakšen igrivo razpoložen urbani turist (ali turistka) na obisku Dunaja našel čar in svoj smisel v (precenjeni?) sodobni umetniški provokativno vulgarni in šokantni estetiki fontane Wir Wasser, ki se opredeljuje s preprosto racionalizacijo, da je vsa umetnost pravzaprav otroška igra.
Morda pa je včasih potrebno prisluhniti tistim otrokom, ki so prerasli analno in falično fazo.
Ravno tistim, ki družbene norme kršijo tako, da nesramno direktno pokažejo s prstom in pokomentirajo, da je cesar vendar nag.
Fotografije: TC
Tanja Cvitko 