Slaba dva kilometra pred Dravogradom iz smeri Maribora, na manjšem urejenem počivališču ob cesti, domuje nenavadna impozantna skulptura v obliki človekolikega ptiča.
Simbolno močna skulptura se ponosno dviga na kamnitem podstavku in dosega višino približno 2,5 metra. Neobičajna umetniška stvaritev služi kot spominsko obeležje in simbolizira predanost pripadnikov teritorialne obrambe, policije ter lokalnih prebivalcev Dravograda, ki so se v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 s postavitvijo barikade enotno, odločno in pogumno uprli nasprotniku.
Dravograjska barikada
V četrtek, 27. junija 1991, se je iz vojašnice v Mariboru proti Koroški podala močna oklepno motorizirana kolona. Obsegala je vojaška vozila: samohodni top, devet tovornjakov, sedem oklepnih vozil in štiri terenska vozila.
Ta dan je potrdi slabe napovedi, ki niso napovedovale mirne uveljavitve slovenske samostojnosti. Načrt JLA za to območje je vključeval strateško zasedbo mejnih prehodov, podprto z enotami, ki naj bi prispele iz Maribora, dravograjskih vojašnic ter mejnih stražnic. Namen je bil obvladovati ključne prometne poti in zavarovati strateške položaje.
V pozni večeri je kolona prebrodila zadnjo prepreko in se v jutranjih urah 28. junija leta 1991 bila prisiljena ustaviti pred barikado v Dravogradu. Položaj barikade je bil premišljeno izbran v najožjem delu dveh brežin, istočasno pa neugoden, zaradi lege neposredno nasproti vojašnice Bukovje.
Ostri vojaški spopadi, ki so se v naslednjih urah in dnevih razvili v okolici barikade, so trajali do odhoda JLA kolone 4. julija leta 1991 ob 13. uri.
Človekoliki ptič kot simbol upora in ponosa
Vznemirljiva skulptura pokončnega ptiča, ki jo je ustvaril kipar Zlatko Jevšenak (o katerem ni veliko znanega), je odprta za interpretacije: lahko predstavlja vojaka, civilista ali pa celoten uporniški narod, ki se bori za svoje pravice in svobodo.
Ni posvečena le enotnosti in upornem značaju domačinov, ampak tudi izjemni učinkovitosti ter povezanosti celotne Koroške regije, skupaj s širšim zaledjem. Splet srečnih okoliščin in preudarnost vodilnih udeležencev je namreč botrovala temu, da v času postavitve dravograjske barikade ni prišlo do žrtev med civilnim prebivalstvom.
Na napisu spominske plošče, postavljene leta 1994, preberemo:
V obrambo svoje samostojnosti in svobode, so na tem mestu prebivalci Dravograda 27.VI. 1991 postavili barikado pred sovražnikovo oklepno kolono, ki so jo enote Teritorialne obrambe 3.VII. 1991 prisilile k vdaji.
Naštete so še številne lokalne enote, ki so sodelovale v bojih in žrtev spopadov, Vincenc Repnik.
Umetniška zasnova spominskega kipa in njegova lokacija izkazujeta spoštovanje do Korošcev, ki so prispevali k oblikovanju samostojne Slovenije. Njegova postavitev v Dravogradu je pokazatelj hvaležnosti do tistih, ki so prispevali k ohranjanju miru in varnosti v času prehodnih in težkih trenutkov slovenske zgodovine. Ob obletnicah in posebnih priložnostih se na tem mestu organizirajo spominske slovesnosti.
Vir: Dokumentarni zbornik Biseri naše kulturne krajine. Spomeniki in kulturna dediščina v občini Bežigrad. Izdajatelj Občina Dravograd, 2014.
Tanja Cvitko 