Draga bralka, dragi bralec.
V nadaljevanju ti ponujam različne recenzije, mariborske razmisleke – pomisleke – mnenja in druga osebna doživljanja vsebin, ki so se me dotaknila tako zelo močno, da sem morala odreagirati. Vsaj z reflektivnim zapisom.
Besedila so v zadnjih letih večinoma bila objavljena v časniku Večer.
Prepovedani Maus – obvezno čtivo za starše in otroke
S Pulitzerjevo nagrado (1992) nagrajeni risoroman Maus, ki ga je ustvaril Art Spiegelman, predstavlja holokavst skozi antropomorfno pripoved. Izključitev iz šolskega kurikuluma Tennesseeja je sprožila aktualno svetovno ogorčenje. Tovrstne refleksije odražajo nevidno moč stripa, ki sproža razmislek o zmožnosti človeštva tako za krutost kot za sočutje.
preberi več
Corto Maltese in Beneška pravljica
V prepletu zakotnih ulic lagunskega mesta se Corto Maltese spozna s skrivnostnimi prostozidarji, nenavadnimi pustolovci, prerojenimi filozofi, zagonetnimi okultisti, bizarnimi ezoteriki in arogantnimi fašisti. Napeto avanturistično branje združuje sanjsko iskanje in izbruhe akcije, ki se izmenjujejo s trenutki tihe samorefleksije in enigmatičnimi dialogi.
preberi več
»Vsaka vojna je kulturni boj.« Mitja Velikonja, Ukrajinske vinjete
Mitja Velikonja v zbirki esejev Ukrajinske vinjete (založba Miš, 2024) raziskuje vpliv vojne na vsakdanje življenje Ukrajincev. Skozi osebne eseje in terenske vpoglede prikazuje vztrajnost in pogum ljudstva, ki kljub vojnim razmeram nadaljuje s kulturnim ustvarjanjem. Kritično analizira nacionalizem ter kulturni odziv na agresijo, z veliko mero empatije in solidarnosti.
preberi več
Ico Voljevica in njegov Grga, razstava
Zagrebška galerija Forum gosti razstavo, posvečeno priznanemu karikaturistu Icu Voljevici. Njegov lik Grga je več desetletij na zadnji strani Večernjaka satirično kritiziral družbo in politiko v nekdanji Jugoslaviji. Razstava, ob stoti obletnici Icinega rojstva in štirinajsti obletnici njegove smrti, prikazuje del njegovega obsežnega opusa, shranjenega v Muzeju grada Zagreba.
preberi več
Razstava Svet robotov, World of Robots, Zagreb
Razstava Svet robotov (World Of Robots) v zagrebški galeriji Klovićevi dvori je obiskovalcem skozi številne interaktivne eksponate predstavila industrijske robote, svet znanstvene fantastike in zabavno robotiko. Tako je zagotavila razburljivo in informativno zabavo za vse, ki jih zanimata robotika in tehnologija skozi prizmo popkulture.
preberi več
Razstava Slovenski punk in fotografija
Slovenski punk in fotografija je pregledna razstava v Cankarjevem domu, ki predstavlja vez fotografije z raznovrstnimi oblikami slovenskega punk gibanja od leta 1977 do sredine osemdesetih. Dotakne se tudi obdobja pred punkom in po njem. Zajema najbolj ljubljansko alternativno sceno, s poudarkom na LGBT+ skupnosti in drugih, za tiste čase subverzivnih subkulturnih pojavov.
preberi več
Filip Mrvelj in Tanja Cvitko, podkast intervju
Hrvaški umetnik muralist, Guinessov rekorder in spodbujevalec mestnih projektov s področja kulturnega turizma, v povezavi z ulično umetnostjo in poslikavami velikega formata, npr. vukovarski VukovArt. Konec leta 2020 je gostoval v Mariboru in pred Hostlom Pekarna ustvaril prvo trajno 3D poslikavo v javnem prostoru na teh koncih Slovenije.
preberi več
Dušan Kastelic – Bugbrain, deček z mrčesom v glavi
Dušan Kastelic, Prešernov nagrajenec, umetnik in animator. Od njegovih nagrajenih animacij in vse do nekonvencionalnega pristopa, Kastelicovo ustvarjalno potovanje uteleša vztrajnost in pristnost. Njegov zadnji revolucionarni animirani projekt Celica – The Box je prejel že več kot petdeset nagrad. Marca 2019 je gostoval v Mariboru.
preberi več
Poslanica ob mednarodnem dnevu strpnosti
Mladim umom, ki imajo prihodnost človeštva v svojih rokah, moramo na ustrezen in razumljiv način razložiti strpnost. Pomagati jim moramo videti zapletenost človeške narave, ker je celotna človeška zgodovina večplastno niansirana, vendar ponuja tudi priložnost zornega kota, ki izpostavlja, da imajo anonimni posamezniki veliko več moči, kot se zavedajo.
preberi več
Ni predaje, 31 od 45! Ne pozabite na kulturo
Če so se županovi najtesnejši sodelavci zaradi nekajletne indoktrinacije znašli v paralizi duha in svobodne volje, tega ne gre trditi za večinsko sestavo v mestnem svetu. Tistih 31 ljudi, ki so s svojimi nedavnimi zahtevami dali težo napeti mestni politični klimi, razburjenju javnosti in investirali v izgradnjo zaupanja volilnega telesa.
preberi več
Vsak dan slabši Maribor
Mestna struktura z avtokratskim županstvom je mesto v rekordno kratkem času spremenila v servisni aparat tržnega ekonomskega sistema. Ob tem je zanemarila socialno-čustveni vidik v vseh njegovih razsežnostih – od sobivanja, vključevanja, sodelovanja, solidarnosti in empatije do neizpolnjene osnovne naloge omogočanja dostojnega življenja za vse meščane in meščanke.
preberi več
Župan dela dobro. Izvolite račun, meščanke in meščani
Kako se tistim, ki v imenu javnosti zahtevajo dostop do informacij javnega značaja, kjer je pogosto potrebno vključiti posredovanje informacijske pooblaščenke, odziva župan? Tradicionalno nejevoljno, s stalnim in obrabljenim, toda vsaj predvidljivim in doslednim argumentom, da »župan dela dobro« in gre za »delanje slabega imena županu«.
preberi več
Ni opravičila. Pika
Saj vendar vsak normalen človek ve, da župan drugega največjega mesta v Sloveniji, ki je izven županske funkcije tudi oče, nikoli ne bi verbalno in fizično obračunaval z nezrelimi najstniki, če si tega ne bi zaslužili zaradi domnevnega vandalizma. Kajne?
preberi več
Drugi krog lokalnih volitev. Ni izbire. Ampak
Toti Maribor vidim kot razklano, shizofreno mesto z (vsaj) dvojno identiteto, s čemer ne bi bilo nič narobe, če s svojo štajersko trmo in pretiranim ponosom ne bi bil ujet v sistemskem ciklu ponavljanja zgodovinskih mestnih napak. V aroganco, cinizem in vse preveč prisotno bahavo objestnost »Kaj nam pa morejo?«
preberi več
Zakaj ljudje ne sodelujejo? Ker ne zaupajo
Pomanjkanje zaupanja v izvajanje celotnega modela participativnega proračuna, od oddaje predlogov do izbranih predlogov za glasovanje in izglasovanih predlogov do občinske realizacije projektov ter transparentne komunikacije učinkov z javnostjo spodbuja pomisleke glede uporabne vrednosti projekta. Zaupanje v proces bi nedvomno ojačalo vključujoče sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki zaznavajo smernice razvoja.
preberi več
“Mami, ta tobogan peče!” Od neprimernih toboganov na igriščih do aktivnega državljanstva
Mesto, ki v svojo pametno ureditev vključuje tudi misel na najmlajše souporabnike, jim s tem nudi možnost prevzemanja soodgovornosti za prebivalce mesta. Če Maribor želi postati pametno mesto, mora dolgoročno preprečiti beg možganov, omogočiti kvalitetno življenje in preživljanje prostega časa tudi tistim najmlajšim.
preberi več
Pogovarjajmo se o mestnem vandalizmu
Razmislek išče korenine mariborskega vandalizma v družbenih in psiholoških dejavnikih, kot so apatija, frustracije in zdolgočasenost. Poziva javnost k učinkovitemu odzivu, ki vključuje javni diskurz, izobraževanja, angažiranje mladih in sodelovanje z umetniškimi skupnostmi z namenom spodbujanja ohranitve lokalne kulturne identitete in hkratnim zmanjševanjem finančnega bremena sanacij vandalizma.
preberi več
Kultura niso ladjice iz papirja
Si prijavitelji na razpise s področja kulture lahko obetajo informativni dan s strokovnimi komisijami? S konkretnimi ljudmi, ki imajo imena in priimke ter predvidene kompetence za svojo odgovorno funkcijo, saj bodo ocenjevali kulturne programe in projekte ter odločali o dodelitvi javnih sredstev za kulturo.
preberi več
Za kulturo in kreativnost, s figo v žepu
Mestna občina Maribor je administrativni servis za občane, ki mora izpolnjevati poslanstvo dostojanstvenega mestotvornega prostora, s konstruktivnim (kulturnim) dialogom, solidarnostjo in kreativnostjo, o kateri radi govorimo. Prebivalci mesta smo tisti, zaradi katerih mestni utrip živi z vrednotami kulture, umetnosti in humanizma, ki ustvarjajo njegov intelektualni obraz.
preberi več
Boj za kulturo ali boj z mlini na veter?
Kultura je večna zmagovalka, ki klije in vztrajno vstaja, iz bojev z mlini na veter prihaja še revnejša, a vendar neuničljiva, kritična, ostra in nepokorljiva. Njena esenca predstavlja razvoj in napredek, o čemer pričajo globalni apeli k podpiranju kulture v kriznih časih.
preberi več
Kaj pa kultura?
Standardna kulturna ponudba javnih zavodov je za Mariborčane povsem dovolj. Povprečni Mariborčan obišče Tadeja Toša in Dubioza Kolektiv na Festivalu Lent, se z otroki sprehodi po Artkampu, morebiti si ogleda Operno noč, zagotovo pa zavriska na Martinovanju in spije obveznega kuhančka na Čarobnem decembru. Nič ni narobe s tem. Narobe je, …
preberi več
Tanja Cvitko 