Tag: mestotvornost
-
Cest is d’Best, najstarejši hrvaški ulični festival
Skozi svojo zgodovino 27 let je prestal različne oblike izvedb. Od spektakularnih cirkuško-akrobatskih nastopov na Trgu bana Jelačića do množično obiskanih koncertov. Zadnja leta je ugotovil, da je primarno uličarskega karakterja, zato je spektakularnost prepustil drugim festivalom. Če lokalci uživajo v ulični skromnosti, se njihovega navdušenja nalezejo tudi obiskovalci mesta.
-
Drugi krog lokalnih volitev. Ni izbire. Ampak
Toti Maribor vidim kot razklano, shizofreno mesto z (vsaj) dvojno identiteto, s čemer ne bi bilo nič narobe, če s svojo štajersko trmo in pretiranim ponosom ne bi bil ujet v sistemskem ciklu ponavljanja zgodovinskih mestnih napak. V aroganco, cinizem in vse preveč prisotno bahavo objestnost »Kaj nam pa morejo?«
-
Zakaj ljudje ne sodelujejo? Ker ne zaupajo
Pomanjkanje zaupanja v izvajanje celotnega modela participativnega proračuna, od oddaje predlogov do izbranih predlogov za glasovanje in izglasovanih predlogov do občinske realizacije projektov ter transparentne komunikacije učinkov z javnostjo spodbuja pomisleke glede uporabne vrednosti projekta. Zaupanje v proces bi nedvomno ojačalo vključujoče sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki zaznavajo smernice razvoja.
-
“Ne boj se barve!”, festival ulične umetnosti Mostar
Ulična umetnost v Mostarju iz leta v leto postaja pomemben del mestne vizualne kulise, ki oživlja zapuščene prostore in ruševine. Inovativni lokalni in tuji umetniki ustvarjajo živobarvno unikatno mestno vizualno identiteto. Street Art Festival Mostar prav tako igra pomembno vlogo v procesu ponovnega povezovanja skupnosti, zlasti med mlajšimi generacijami.
-
Pogovarjajmo se o mestnem vandalizmu
Razmislek išče korenine mariborskega vandalizma v družbenih in psiholoških dejavnikih, kot so apatija, frustracije in zdolgočasenost. Poziva javnost k učinkovitemu odzivu, ki vključuje javni diskurz, izobraževanja, angažiranje mladih in sodelovanje z umetniškimi skupnostmi z namenom spodbujanja ohranitve lokalne kulturne identitete in hkratnim zmanjševanjem finančnega bremena sanacij vandalizma.
-
Kultura niso ladjice iz papirja
Si prijavitelji na razpise s področja kulture lahko obetajo informativni dan s strokovnimi komisijami? S konkretnimi ljudmi, ki imajo imena in priimke ter predvidene kompetence za svojo odgovorno funkcijo, saj bodo ocenjevali kulturne programe in projekte ter odločali o dodelitvi javnih sredstev za kulturo.
-
Kaj pa kultura?
Standardna kulturna ponudba javnih zavodov je za Mariborčane povsem dovolj. Povprečni Mariborčan obišče Tadeja Toša in Dubioza Kolektiv na Festivalu Lent, se z otroki sprehodi po Artkampu, morebiti si ogleda Operno noč, zagotovo pa zavriska na Martinovanju in spije obveznega kuhančka na Čarobnem decembru. Nič ni narobe s tem. Narobe je, …
-
Cikel podkastov iz neodvisne republike Pekarna (2021)
V petih audio reportažnih poročanjih v obliki podkasta s terena se je z izjavo, komentarjem ali neformalno obliko intervjuja udeležilo približno 20 oseb, akterjev in udeležencev praznovanja 27. obletnice Pekarne.
-
Boj za kulturo ali boj z mlini na veter?
Kultura je večna zmagovalka, ki klije in vztrajno vstaja, iz bojev z mlini na veter prihaja še revnejša, a vendar neuničljiva, kritična, ostra in nepokorljiva. Njena esenca predstavlja razvoj in napredek, o čemer pričajo globalni apeli k podpiranju kulture v kriznih časih.
Tanja Cvitko 