Naokoli, iščoč ulične umetniške utrinke
Kaj narediš, ko te skupina turistov ali prijateljev prosi, da jih skupaj fotografiraš pri mestni atrakciji? Odbrziš naprej, češ »nimaš časa«? Kje pa! Zelo verjetno z nasmeškom vzameš tisti ponujeni telefon, stisneš celo več kot eno fotografijo, odmahneš z roko na iskrene zahvale, češ »malenkost« ali »z veseljem«.
Nakar odideš svojo pot s toplim občutkom, da si nekomu pomagal(a) dokumentirati prijeten spomin. Žal, v natrpanem tempu mestnega življenja se premalo zavedamo dragocene vrednosti prikupnih uličnih momentov in ljubkih interakcij z neznanci.
Zagrebški mednarodni festival ulične umetnosti Naokoli (Okolo / Around) je umetniški projekt, ki konec poletja zadnjih nekaj let mestno okolje in urbane elemente uporablja kot scenografijo za ulične umetniške utrinke. Hrvaški in tuji umetniki z manjšimi in večjimi neposrednimi umetniškimi intervencijami popestrijo vsakdanjo mestno krajino ter jo vsakič preobrazijo v novi, igrivi in hudomušni svet. Na veliko veselje mimoidočih.

Razbijanje mestne monotonije
Organizatorki Ana Mikin in Tina Kovačiček, ki delujeta kot projektni umetniški vodji z imenom Midve (Nas dve), sta leta 2018 koncept po navdihu iz svetovnih metropol prenesli in prilagodili na Zagreb. Prejeli sta takojšnjo podporo mestne Turistične organizacije, ki projekt vsakoletno finančno omogoča.
Zasnovali sta umetniški festival, ki mestni vsakdanjik obogati z razposajeno dimenzijo, spontano približa umetnost vsakemu mimoidočemu in vnaša tiste dragocene trenutke prijetnih presenečenj, ki jih radi doživljamo na mestnih ulicah.

V desetdnevnem edinstvenem umetniškem mestnem sprehodu naključne sprehajalce in urbane raziskovalce navdušujejo svetlobne, zvočne, fotografske, zelene, skulpturalne in interaktivne nevsiljive instalacije.
Od stenskih, asfaltnih in stopniščnih poslikav različnih formatov (od monumentalnih muralov do fasadnih nalepk v paste-up tehniki) do urbanih miniatur in intervencij. Kombinacija različnih uličnih utrinkov domačinom in turistom dokazano nariše nasmeh na obraze in jih spodbuja k drugačnem doživljanju Zagreba, v katerem imajo priložnost spozna(va)ti mesto iz ustvarjalnega zornega kota.
V kolektivni mestni spomin so se najbolj vtisnila dela prejšnjih let, kot so: talna poslikava na stopnicah do Tržnice Dolac, ki predstavlja lokalno branjevko (»kumica s placa«); modri oblaki in pojoči gozd v Parku Bele IV; drobno zašito srce iz volne, ki je postalo simbol okrevanja Zagreba po potresu; svetlobne instalacije v krošnjah parka Ribnjak; mural spečega velikana v Petrinjski ulici in mnogi manjši in miniaturni umetniški motivi za razbijanje vsakdanje mestne monotonije.

Sedmo festivalsko leto
Sedmo izvedbeno leto festivala smo ujeli en dan po uradnem zaključku, ko so določene instalacije že bile umaknjene na varno. Zamudili smo veličastni skulpturi slovenske umetnice Nine Koželj v prehodih Neboder in Oktogon.
Z veseljem pa smo odkrili medijsko najbolj odmevne letošnje atrakcije! Namreč, na sedmih mikrolokacijah, kjer je ena izmed njih bila Kiosk Muzeja Grada Zagreba na vogalu Klaićeve in Frankopanske ulice, so svoj prostor našli miniaturni kreativni svetovi.
Francoski umetnik Samsofy je svetovno znani minijaturist, ki iz lego figuric ustvarja prikupne instalacije, ki še najbolj pridejo do izraza na fotografijah. Zaradi namestitev izven dosega tatinskih lego navdušencev jih je prava »umetnost« zadovoljivo dokumentirati na telefonskem zaslonu.


Peš cona v Masarykovi ulici, ki je zadnje leto olepšana z Lunarjevi mačkami v obliki asfaltne poslikave, se je začasno spremenila v območje srečanja dveh skulptur kiparja mlajše hrvaške generacije. Karlo Ris je z njima tematiziral večno pričakovanje nečesa boljšega ali bolj zaželenega ter obenem povabil publiko, naj sede med figuri in dokonča skulpturalno celoto.
Stenske poslikave ali murali so stalnica festivala Okolo, in se iz leta v leto pogumno razraščajo po zagrebških ulicah. Tako so nas na Ilici 227 enostavno zaslepile Enostavne akrobacije (Jednostavne akrobacije), mogočen mural srbskega umetnika Arteza, ki je v umetniškem svetu znan po prepoznavnem slogu ilustrativnega fotorealizma.

Na Trgu Petra Svačića, v prijetno zelenem parku, nas je mlada umetnica Manuela Pauk vpeljala v modrikasto instalacijo Tun-el, ki jo je opisala kot skrivnostni svet mikroskopskih bitij, ki svoje življenje preživljajo sredi kapljic vode.
Umetnica Diana Trohar je na edinstven način v parku Zrinjevac odtisnila identiteto Zagreba in ljudi povabila, da z lastnimi rokami v mivki raziskujejo keramične Segmente mesta.
Organizatorski festivalski tandem Midve pa sta v sodelovanju z založbo Fraktura pripravili ljubke literarne intervencije Branje ljubezni (Čitanje ljubavi), v kateri sta na močno pretočnih in obljudenih mikrolokacijah (HNK, Trg bana Jelačića in Bakačeva ulica pri Katedrali) interaktivno razstavili kratko in neuničljivo ljubezensko poezijo izbranih avtorjev založbe Fraktura.

Kaj pa vandalizem?
Izpostavljena umetniška dela v javnem prostoru nase privlačijo tudi »povratne« intervencije. Z besedami Ane Mikin:
»Ko delamo v javnem prostoru, kjer ni zidov, ko delamo za mesto in ljudi, ko ustvarjamo umetnost, ki je dostopna vsem, se preprosto moramo zanašati na neko splošno kulturo in upati, da bodo ljudje do umetniških del izkazali osnovno spoštovanje.«
Skozi festivalsko prakso se je namreč izkazalo, da umetniške mestne intervencije privabljajo tudi nezaželene interakcije.
Pravzaprav ne govorimo o dobesednem vandalizmu iz objestnosti, ki je – k sreči – minimalno prisoten, ampak o posledicah izredne vizualne atraktivnosti. Lepljivi prsti si, kakopak, radi prisvojijo manjše in zlahka dosegljive umetniške instalacije ali artefakte, namenjene javnem ogledu in občudovanju.
Festivalski proračun ne omogoča rediteljev ali varnostnikov ob instalacijah, kot je navada za največje zagrebške umetniške festivale na številnih lokacijah (npr. spektakularni Festival luči). Tako se projektu Okolo žal dogajajo odtujitve najmanjših prenosljivih artefaktov, čemur se organizatorki z umetniki vred prilagajata z različnimi metodami namestitev in varnostnimi ukrepi.
Praznik umetnosti z učinkom presenečenja
Pravijo, da se posameznik v metropolah počuti osamljeno, ker »nikogar ne pozna«. Ravno ob takšnih iskrivih uličnih intervencijah, ki ustavijo hiter tempo vsakodnevnega življenja (pa če je to srčen ulični glasbenik ali duhoviti ulični gledališčnik ali drobec vizualne ulične umetnosti), se zabriše mestna odtujenost in individualizem.
Ustvarjalno prikupne instalacije spodbujajo interakcijo z njimi samimi ali med mimoidočimi, ki jih radi komentirajo ob doživljanju. V njih sprožajo radovednost, razneženost, začudenje. Med sabo se prosijo za skupinsko fotografiranje. Medsebojno se sprašujejo po lokacijah drugih atrakcij in so ogorčeni, ker so nekatere že pospravljene. Neznanci, ki se »ne poznajo«, se nenadoma smehljajo eni drugim in (mestno) dobro voljo širijo naprej.

Vizualno atraktivni interaktivni umetniški projekti, med ostalim, sprožajo tudi čustveno navezanost na mesto. Tega se zaveda zagrebška Turistična organizacija in zato, poleg standardne prireditvene mestne ponudbe, finančno in promocijsko podpira dokazano učinkoviti način vključevanja in sodelovanja tujih in domačih umetnikov.
Takšnih, ki v praksi udejanjajo takoimenovani kulturni kapital mesta, o katerem radi govorimo, ko teoretiziramo o transformativni in povezovalni moči kulture in umetnosti.
Festival Okolo ni zgolj še eden izmed zagrebških festivalov ulične umetnosti ali umetnosti v javnem prostoru, hrvaška prestolnica jih namreč premore kar precej. Ni ne spektakularen ne senzacionalen (za množice) niti elitističen (za ozko profilirano publiko). Prav tako ni izrecen spodbujevalec mestne zabave, oziroma festivalskega druženja obiskovalcev, to je kvečjemu njegova spontana dodana vrednost, saj pravzaprav nihče ne šteje števila obiskovalcev ali ogledov.
Če so festivali praznovanja z namenom, festival Okolo preprosto praznuje preoblikovanje mestnega vsakdanjika s spoštljivo, razumljivo in razposajeno umetniško ustvarjalnostjo v javnem prostoru z »Vau!« učinkom presenečenja na naključne mimoidoče.

Če boste konec avgusta imeli priložnost, odpravite se »naokoli«, na očarljivo barvit umetniški sprehod, prepustite se drobnim umetniškim presenečenjem ter spoznajte razigrani Zagreb.
Pričakujejo vas ulične umetniške intervencije, ki domačinom vsakoletno popestrijo rutinski vsakdanjik. Turistom pa, poleg razkošne standardne poletne kulturno turistične ponudbe, omogočajo neuniformirano estetsko doživetje mesta skozi nevsakdanje, igrive mestne vsebine.
Umetnicam in umetnikom z zanimanjem za ustvarjanje vizualnih intervencij v javnem prostoru dodajamo podatek, da zagrebški festival Okolo z javnim pozivom že vabi k (seveda, honoriranem) umetniškem sodelovanju na festivalski izvedbi avgusta naslednje leto. Prijavite svoj umetniški ulični utrinek za ulice hrvaške metropole!
objavljeno v časniku Večer, Sobotna priloga, 21. 9. 2024
Fotografije: Tanja Cvitko
Sorodni zapisi
Roy Lichtenstein: Očak pop arta v dunajski Albertini
Roy Lichtenstein je eden od ustanoviteljev in najvplivnejših osebnosti pop arta. S svojimi deli je revolucioniral vizualno umetnost in med kritiki sprožil kontroverze. Pregledna razstava v dunajski Albertini vključuje skoraj sto artefaktov, ki z motivi iz popularne kulture in umetnostne zgodovine prikazujejo njegov inovativni slog uporabe industrijskih tehnik.
Milo Manara in Hugo Pratt v stripovskem Pulju
Milo Manara in Hugo Pratt sta stripovska mojstra, katerima se je mesto Pulj poklonilo z dvema razstavama in se zunaj poletne turistično natrpane sezone izkazalo kot prestolnica stripa. Spoznajte briljantne umetniške vizualne zgodbe in mesto tihe, razmišljujoče kontemplacije, z galebi vred.




