Če Pulo poznamo predvsem po Areni, morju, poletnih koncertih in ulicah, ki se v sezoni napolnijo z obiskovalci, električni tramvaj verjetno ni med prvimi stvarmi, ki jih povežemo z mestom. Pa vendar je bilo mogoče pred dobrimi sto dvajsetimi leti pri Areni čakati nanj, se z njim odpeljati proti železniški postaji, obali ali na izlet ter za nekatere poti porabiti komaj nekaj minut.
Šest let pred Zagrebom
Pula je električni tramvaj dobila leta 1904, šest let pred Zagrebom. Če primerjamo mesta na območju današnje Hrvaške, je bila Rijeka še nekoliko hitrejša in ga je uvedla leta 1899, po zagrebških ulicah pa so takrat tramvaj še vlekli konji; električni je tja prišel šele leta 1910.
Za razumevanje tega vrstnega reda je pomembno, kakšna je bila Pula ob prelomu stoletja. V drugi polovici 19. stoletja je pod avstrijsko, pozneje avstro-ogrsko oblastjo postala glavno vojno pristanišče monarhije na Jadranu in hitro rastoče vojaško-industrijsko središče. Velik del te rasti je poganjal mornariški Arsenal, obsežen kompleks ladjedelnic, delavnic, skladišč in drugih objektov avstrijske, pozneje avstro-ogrske mornarice, ki je potrebovala delavce, vojake in strokovnjake.
Leta 1857 je imela Pula okoli 8500 prebivalcev, do leta 1910 pa skoraj 59 tisoč. Takšna rast je prinesla nova stanovanjska območja, več delovnih mest in daljše vsakdanje poti. To ni bilo malo obmorsko mesto, ki si je omislilo tramvaj kot zanimivost, ampak hitro rastoče vojaško in industrijsko mesto, ki je potrebovalo mestni promet.




Podzemni zemljevid Pule
Sledi te Pule najdemo pod Kaštelom, osrednjim gričem nad starim jedrom mesta, na katerem stoji mletaška utrdba iz 17. stoletja. Pod njo se razvejujejo vojaški rovi in zaklonišča, ki so nastajali v različnih obdobjih; štirje vhodi ob vznožju griča vodijo v hodnike, ki se srečajo v njegovi notranjosti.
Nekaj korakov od vhoda zunanja svetloba in mestni hrup ostaneta za obiskovalcem, hodnik pa se nadaljuje med grobo skalo in razstavnimi panoji. Nad enim od prehodov visi STAZIONE, drugod puščice kažejo proti postajam, ob stenah se zvrstijo stare fotografije, vozni redi, časopisne strani in zemljevidi. Med vsemi letnicami se pojavi tudi čisto vsakdanja obljuba: s tramvajem na morje v desetih minutah.
Po teh hodnikih tramvaj nikoli ni vozil, vendar se med hojo meja med tunelom in zemljevidom nekdanjega mesta počasi zabriše.
Nulta ulica z nemškim imenom
Ime podzemnega prostora zveni, kot da bi ga pod Kaštelom pustila Avstro-Ogrska, vendar je Zerostrasse sodobno poimenovanje. Ko so del rovov leta 2011 odprli obiskovalcem, so prostor poimenovali »nulta ulica«, z zamislijo, da bi podzemna pot postala del mestnega življenja in povezovala različne dele središča.
Nemški Strasse prav tako ni naključen: eden od pobudnikov imena je pozneje pojasnil, da je z njim želel spomniti na avstro-ogrsko obdobje Pule.
Na nekaj deset metrih pod in nad istim pulskim gričem so naložena različna obdobja mesta: na vrhu beneški Kaštel, pod njim vojaški hodniki, po ulicah okoli njih je na začetku 20. stoletja vozil tramvaj avstro-ogrske Pule, ime Zerostrasse pa je nastalo šele v 21. stoletju. Razstava Pulski električni tramvaj 1904.–1934. je bila postavljena v prostor, kjer se te plasti skoraj fizično srečujejo.
Sedem kilometrov prog
Pred električnim tramvajem so po Puli že vozili omnibusi, velike kočije s konjsko vprego za javni prevoz, vendar hitro rastočemu mestu niso več zadostovali. Gradnja tramvajske infrastrukture se je začela leta 1902, redni električni promet pa marca 1904; v prvih štirih mesecih so pulski tramvaji prepeljali okoli 410.000 potnikov.
Mreža se je širila in je do leta 1911 merila 7,274 kilometra. Na zemljevidu sedem kilometrov ne deluje posebno veliko, v takratni Puli pa so te proge povezale železniško postajo in delovna območja z mestnim jedrom in obalo, vozile mimo Arene ter proti kopališčem in izletniškim krajem. Ena od pozneje uvedenih linij je peljala do Šijanske šume, priljubljenega izletniškega gozda zunaj takrat gosteje pozidanega mesta.


Na morje v desetih minutah
Pri oglasnih poudarkih na razstavi dobi tramvajska mreža merilo vsakdanjega življenja. Morje v desetih minutah, park, piknik – v ospredju niso tehnične lastnosti tramvaja, ampak prihranjen čas in možnost, da so bili različni deli hitro rastočega mesta lažje dosegljivi.
Tramvaj očitno ni bil namenjen samo poti na delo ali do železniške postaje. V prvih letih so največ vozovnic prodajali ob nedeljah, ko naj bi jih bilo posamezne dni tudi do 11 tisoč, zato park, piknik in izlet na teh panojih dobijo še nekoliko drugačno težo: prosti čas je bil pomemben del mestnega prometa, ne zgolj njegov prijetni dodatek.
Pula je ostala enako velika, po njej pa se je bilo mogoče premikati drugače. In hitreje.
Razglednice, vozni redi in zemljevidi
Pulski tramvaj se ni ohranil kot velik muzejski eksponat, okoli katerega bi bilo mogoče postaviti celotno razstavo. Njegovo nekdanjo traso so zato rekonstruirali z izborom 127 predmetov, predvsem iz muzejske zbirke starih razglednic, na katerih je tramvaj pogosto samo eden od elementov mestnega prizora.
Na posameznih razglednicah tramvaj izstopa, na drugih ga je treba med ljudmi, fasadami in ulico skoraj poiskati, med podobami pa se pojavljajo še vozni redi, časopisno gradivo in zemljevidi. Postajne table in puščice nad hodniki naredijo iz teh raztresenih kosov pot, po kateri se je mogoče premikati skozi nekdanjo tramvajsko mrežo, čeprav pod nogami ni tirov.
Zadnja vožnja
Na enem od panojev je velik napis POSLJEDNJA VOŽNJA. Leta 1934 je pulski električni tramvaj po treh desetletjih prenehal voziti v mestu, ki je bilo tedaj že drugačno od tistega, v katerem so položili prve tire. Avstro-Ogrske po prvi svetovni vojni ni bilo več, Pula je bila pod italijansko oblastjo, v mestnem prometu pa so se uveljavljali avtobusi, ki so po ukinitvi tramvaja prevzeli njegove poti.


Skoraj stoletje pozneje je nekdanjo tramvajsko mrežo na površju težko brati kot celoto, na razglednicah pa ostaja dovolj jasna, da je mogoče slediti mestu, po katerem je potekala. Pod Kaštelom so te raztresene podobe znova zbrane ob poti skozi skalo, skupaj z zemljevidi, voznimi redi in napisi nekdanjih postaj.
Tramvaj je vozil zgoraj. Njegova zgodba danes stoji spodaj.
Fotografije: TC
Viri in navdih
- Povijesni i pomorski muzej Istre – Zerostrasse
— uradni opis pulskega podzemlja pod Kaštelom. - Povijesni i pomorski muzej Istre – Pulski električni tramvaj 1904.–1934.
— muzejski zapis o razstavi. - Istarska enciklopedija – Pomorski arsenal u Puli
— razvoj Arsenala in hitra rast Pule v 19. stoletju. - Pulapromet – Povijest
— uvedba električnega tramvaja in razvoj javnega prevoza v Puli. - Glas Istre – Prvi tramvaj bio je ponos Pule
— tramvajske linije, dolžina mreže in gradivo razstave. - HRT – Podzemna Pula
— pulski tuneli in nastanek imena Zerostrasse.






