Tanja Cvitko

cikel delavnic kulturnega mikromenedžmenta in mentorske priprave projektov na razpis za kulturne projekte Mestne občine Maribor

Delavniški cikel Mariborske ure neokulture (“nove” kulture, drugačne kulture, sveže kulture) je bil namenjen mladim ali neizkušenim mariborskim kulturnim producentom nizkoproračunskih kulturnih prireditev z namenom:

• zviševanja njihovih kompetenc za prijave na razpise,
• medsebojnim mreženjem in
• medsebojno delitvijo primerov dobrih praks – na nivoju Maribora.

Časovno je bil izpeljan v času odprtega razpisa za vsakoletne kulturne projekte Mestne občine Maribor, zato je vključeval mentorske priprave kulturnih projektov in oddajo na razpis.

– Iz nič ustvarjamo čudeže, je rekel mariborski glasbenik.

– Mešanica genialnosti in norosti, je rekel mariborski fotograf.

– Denar ni motivator. Gre pa lažje, če ga imaš, je rekel mariborski kulturni producent.

Kulture ne delamo zaradi denarja, ni pogojena z denarjem, še manj pa z znanjem administrativno birokratskih postopkov. Delamo jo zase in za druge. Iz sebičnih razlogov: ker nas bogati in nas dela boljše ljudi. Maribor je RESNIČNA prestolnica kulture, ki v našem mestu nastaja neodvisno od drobiža, kolikor ga za kulturo namenjajo politični odločevalci.

Kako prepoznamo dober (kulturni) projekt?

Drži vodo z vseh strani. Ima jasne odgovore na vsa vprašanja: KDO dela projekt, ZAKAJ dela projekt, za KOGA, s ČIM in KAKO ga misli izpeljati.

Pogovarjali smo se o oblikovanju odgovorov na vprašanja KDO? in ZAKAJ?

Poznavanje samega sebe (svoje organizacije, društva, prijavitelja) ni samoumevno. Kako se razlikujemo od drugih, ki delujejo na našem področju?

Ali sploh poznamo “druge”, ki delujejo na našem področju? Kaj je tisto, kar delamo samo mi in nihče drug? Kaj znamo delati boljše od vseh ostalih? Kaj smo dosegli do zdaj? Kaj je naša specifika delovanja? Jo s čim izkazujemo, dokazujemo? Je to… tradicija delovanja? Številčnost sodelavcev in projektov? Mreža sodelovanj? Že-že, ampak če ne znamo odgovoriti (tudi) na ZAKAJ? nam dolgoročno ne pomeni kaj dosti.

Vizija (osebna, projektna, organizacijska) je naš kompas, vodilo, smerokaz. Drži nas v pravi smeri, tisti, h kateri smo zavezali svoje delovanje (projekte, programe, aktivnosti). Zakaj je pomembno definirati vizijo in ji slediti?

S takšnim pristopom (p)ostajamo prepoznani, iz česar sledi zaupanje (publike, financerjev, partnerjev) in posledično naša – trajnost. Dolgoročnost. Kontinuiteta. Ki, dolgoročno, prinaša (tudi) denar. Zato odgovor “za denar” ne more in ne sme biti osnovna iztočnica vizije, ker nas bo prej ali slej – pokopala.

Na kulturniški čajanki smo odgovarjali tudi KOMU je KAJ namenjen(o).

Z drugimi besedami: know your audience. Če je projekt (ideja) namera posameznika ali skupine ljudi, da v določenem časovnem obdobju ustvari nekaj edinstvenega (realizacija ideje) in če projekt ni samo sebi (ali posamezniku) namenjen, moramo poznati njegovo občinstvo. Ciljno publiko. Ali projekt delam samo zase? Ali bi rad, da še kdo drug ima kaj od tega?

Če projekta “za druge” ne morem izpeljati sam, potrebujem financerje (partnerje, koproducente, soorganizatorje, sponzorje, donatorje, podpornike). Kako jih prepričati, da se pridružijo projektu? Kaj ima moj projekt, in noben drug projekt?

Zakaj je vreden financiranja (sodelovanja, soorganizacije)? Kakšno korist bi kdorkoli lahko imel od tega projekta? Kdo je naša ciljna publika? “Vsi!” Od petletnega otroka do devetdesetletne starke? V določenih projektih je to možno, nenazadnje je lahko zanimiva promocijska metoda. Ampak…

Lotili smo se tudi… “strategij”.

Auč. KAKO? Izvedbene poti, načini izvedbe, koraki, načrti, časovnice. Načrtovanje dela nam olajša organizacijo projekta, vezano pa je na organizacijo časa in organizacijo ljudi, ki jih imamo na razpolago.

Zato je ta proces povezan s projektnimi deležniki, sodelujočimi in vsemi ljudmi, ki so povezani z izvedbo projekta. Ključna beseda pri tem delu projektnega menedžmenta je: komunikacija. V izogib nesporazumom: dialog. Kako pripraviti osebo (organizacijo, ali… Mestno občino Maribor), ki je ključnega pomena za izvedbo projekta, da nam prisluhne in da nas – razume?

Prebijali smo se skozi razpisno dokumentacijo razpisa JPR-KUL in kriterije, skozi katere bodo ocenjevani naši projekti. Učili smo se, kako prikazati našo strokovnost, pogojeno z referenčnostjo.

Diskutirali smo, kaj je “izvirno” za ocenjevalce in kako bomo držali projektno (vsebinsko) nit skozi utemeljevanje (argumentiranje) projekta, pomembnega za Maribor. Ni nujno, da je tisto, kar se zdi “pomembno” nam, pomembno tudi tistim, ki odločajo o razdelitvi javnih sredstev za kulturo.

Udeleženci in mentoriranci cikla, prijavitelji na razpis za kulturne projekte Mestne občine Maribor: MID Glas podzemlja (Andrej Korelič), radio Marš (Katja Turica), Društvo Kreativni regenerator (Špela Huzjak), Tovarna urbane kulture (Nejc Pucko), Kulturno društvo Brutal Partysan (Darjan Lorenčič), društvo Slam zverine (Nina Medved, Matic Ačko), ARTDIDAKTA, Jasmina Granduč s.p. in drugi interesenti.

Produkcija: Tanja Cvitko, producentka, v sodelovanju z Zavodom PIP, Vetrinjskim dvorom, Mladinskim kulturnim centrom Maribor, hostlom Pekarna, klubom Zeitgeist, Pekarno magdalenske mreže, klubom Wetrinsky in drugimi.