Če se danes povzpnete na zeleni Grajski grič, ki se dviga nad Limbušem v bližini Maribora, tam ne boste več našli mogočnega gradu. Od nekdanjega grajskega poslopja so ostale le še ruševine, ki jih je sčasoma prerasel gozd. Na prvi pogled je grič danes predvsem prijeten sprehod nad Limbušem, potem pa med drevesi zagledate nekaj, česar na takem mestu morda ne bi pričakovali.
Med ostanki nekdanjega gradu namreč stoji okamenela graščakinja iz stare pohorske legende o Dravski roži. Lesena podoba ženske, ki jo zgodba kaznuje s tem, da jo spremeni v kamen, je danes eden od najbolj nenavadnih detajlov Grajskega griča. In prav zaradi nje se začne za ruševinami odpirati zgodba o nekdanjih prebivalcih gradu, o treh bratih, zmaju, kačji kraljici in čudežni roži, ki naj bi znala vračati mrtve v življenje.
Od vitezov in grofov do pozabljenih ruševin
Grad Limbuš je postavil Leopold Limbuški, z njim pa je dolgo upravljala rodbina limbuških vitezov, ki je imela posest v lasti vse do leta 1330, ko je viteški rod izumrl. Pozneje so se lastniki menjavali, med njimi so bili tudi Celjski grofje in Frankopani, ki so morali grad braniti pred turškimi vpadi.
V drugi polovici 17. stoletja so gospostvo kupili benediktinci. Grad je bil takrat še vedno pomembna stavba, vendar je v naslednjem stoletju začel vse bolj propadati. V 18. stoletju je bil že tako dotrajan, da v njem niso več živeli, od nekdanjega gradu pa so skozi čas ostale le še ruševine.
Legenda o Dravski roži in treh bratih
Ljudsko zgodbo o Dravski roži je pred pozabo ohranil slovenski pisatelj Jože Tomažič, ki jo je leta 1943 v samozaložbi prvič objavil v knjigi z naslovom Dravska roža. Knjiga je bila pozneje večkrat ponatisnjena, zgodba o limbuški graščakinji in treh bratih drvarjih pa je ostala ena tistih pripovedi, v katerih se resnični kraji prepletejo s precej manj verjetnimi dogodki.
Trije bratje se po smrti očeta odpravijo vsak svojo pot, njihova življenja pa se kmalu zapletejo z limbuškim gradom in njegovo ošabno graščakinjo. Na poti jih čakajo zmaj, kačja kraljica, očetov duh in čudežna Dravska roža, ki ima moč vračati mrtve v življenje. Kot se za takšno zgodbo spodobi, tudi graščakinja na koncu dobi zasluženo kazen. Le zakaj? Začnimo na začetku.
Prevara na planini in zmajeva kri na otoku
Zgodba se začne na pohorski planini, kjer je staremu drvarju nesrečna skladovnica drv vzela življenje. Pred smrtjo je svojim trem sinovom položil na srce, naj živijo v slogi, in vsakemu podaril sekiro, žago ter hlebček kruha.
Bratje pa očetove želje niso uslišali in so se hitro sprli. Starejša dva sta najmlajšega brata prevarala za kruh in ga v svoji hudobiji celo oslepila. Na pomoč je priskočil očetov duh, ki je izprosil božjo milost, da je mladenič znova spregledal.
Najstarejši brat se je nato odpravil na limbuški grad. Z zlobno graščakinjo se je dogovoril, da se bosta poročila, če ji prinese čudežno korenino Dravske rože. Čeprav mu je očetov duh pomagal najti to korenino, mu graščakinja ni verjela in ga je dala zapreti v grajsko ječo.
Srednji brat je medtem postal splavar in pot ga je prav tako zanesla do grajskih vrat, kjer je prosil za delo. Graščakinja mu je zadala nevarno nalogo, saj je moral pokončati strašnega dravskega zmaja na Kačjem otoku (današnji Mariborski otok).
Očetov duh mu je svetoval, naj zmaju nastavi vedro mleka in ga napade med pitjem. Srednji brat pa pri tem ni bil uspešen, saj ga je zmaj ubil. To je bila pravična kazen za njegovo preteklo hudobijo, saj je bil prav on tisti, ki je nekoč oslepil najmlajšega brata.
Prekletstvo zlate krone in okameneli obraz ošabnosti
Najmlajši brat je živel skromno kot pastir in za svoje pošteno delo dobil par volov, ki ju je kasneje zamenjal za dva črna psa. S pomočjo psov, ki sta bila pravzaprav njegova začarana in skesana brata, mu je uspel premagati dravskega zmaja. Ko sta se brata pokesala, sta psa dobila belo dlako, najmlajši pa jima je obljubil miren pokop v očetovem grobu. Tako sta starejša brata še pred koncem zgodbe našla svoj mir.
Ko je graščakinji odnesel zmajevo glavo, pa mu je ta postavila nov, še težji pogoj za poroko. Zahtevala je zlato krono kačje kraljice s Kačjega otoka. Najmlajši brat je kljub opozorilom očetovega duha podlegel pohlepu, ubil kraljico in ukradel krono. S tem dejanjem je izgubil svojo dotedanjo poštenost ter postal morilec in tat, zato se je njegova sreča obrnila. Druge kače so ga takoj napadle in ga utopile v reki Dravi.
Očetov duh je ob izgubi zadnjega sina prosil za milost, saj je fant večino življenja vendarle ravnal pravično. Dobra Dravska roža se ga je usmilila in mu vrnila življenje, ošabno in hladno limbuško graščakinjo pa je za kazen spremenila v kamen. Najmlajši sin se je nato vrnil na Pohorje, si ustvaril družino in začel nov, srečnejši rod pohorskih drvarjev.
Okamenela graščakinja ponovno straži nad limbuškim gričem
Danes ta stara pripovedka oživlja pred očmi naključnih sprehajalcev in pohodnikov. Turistično društvo Limbuš je leta 2020 ponovno postavilo leseno skulpturo okamenele graščakinje, ki je na tem mestu že stala vsaj od leta 2006. Novi kip je z izjemno ljubeznijo do lokalne dediščine spet izklesal lokalni kipar Franc Pliberšek iz Peker, ki mu je v lesu uspelo ujeti hladno ošabnost graščakinje.
Nova lesena graščakinja tako ponovno trdno stoji na mestu nekdanjega gradu, od koder z vrha griča zre čez Limbuš in reko Dravo daleč proti Mariboru. Izletniška točka pa uspešno povezuje naravo, zgodovino in ljudsko domišljijo ter vsak dan znova opominja na bogato grajsko preteklost Limbuša.
Družinski potep med legende in vinograde
Če se odločite, da boste osebno obiskali to skrivnostno lokacijo, lahko svoj izlet začnete neposredno v središču naselja Limbuš. Priročna izhodiščna točka se nahaja ob urejenem križišču cest Ob Blažovnici in Pod gričem, kjer vas bodo dočakali smerokazi ter informativne table. Sam vzpon na Grajski grič je izjemno kratek, saj boste za hojo od izhodišča pa vse do vrha potrebovali le dobrih 10 do 15 minut lahkotnega koraka, pot pa je zaradi svoje nezahtevnosti nadvse primerna tudi za družinske izlete z manjšimi otroki.
Za tiste, ki si želite nekoliko daljšega pohoda, pa se pot tukaj šele dobro začne, saj vas markirana steza vodi naprej po razglednem grebenu Vrhov Dol skozi gozdove in slikovite vinograde. Ta pot vas bo z vrha griča po slabi uri hoje pripeljala do zgodovinskega posestva Meranovo, ki velja za pravo zibelko sodobnega štajerskega vinogradništva, od tam pa lahko svoj pohod po želji podaljšate celo do priljubljene pohorske postojanke na Pečkah.
Tanja Cvitko 