Če se danes povzpnete na zeleni Grajski grič, ki se dviga nad Limbušem v bližini Maribora, ne boste več našli mogočnega grajskega zidovja. Čas in zgodovina sta opravila svoje delo, zato ta mirna točka sredi neokrnjene narave danes varuje skrivnost, zavito v molčeče ruševine in z zelenjem porasle razvaline.
Med temi skritimi ostanki nekdanje slave obiskovalce v mirni tišini gozda čaka okamenela graščakinja iz stare pohorske legende o Dravski roži. Spokojno vzdušje na vrhu hriba nas v trenutku popelje nazaj v preteklost, ko so na tem griču živeli vitezi in so se med ljudmi rojevale poučne zgodbe o ponosu, ošabnosti ter pravični kazni.
Od vitezov in grofov do pozabljenih ruševin
Grad Limbuš je pred davnimi stoletji postavil Leopold Limbuški, z njim pa je dolgo upravljala rodbina limbuških vitezov, ki je imela posest v lasti vse do leta 1330, ko je viteški rod dokončno izumrl. V kasnejših obdobjih so si gospostvo delili številni drugi mogočni velikaši, med katerimi izstopajo Celjski grofje in Frankopani, ki so morali utrdbo braniti tudi pred uničujočimi turškimi vpadi.
V naslednjih stoletjih je stavba pogosto zamenjala svoje lastnike, dokler je v 2. polovici 17. stoletja niso kupili benediktinci, ki so z njo uspešno upravljali več stoletij. Skozi 18. stoletje pa je poslopje že močno razpadalo, zaradi česar so ga sčasoma povsem opustili in prepustili zobu časa, ki je mogočne zidove spremenil v ruševine.
Legenda o Dravski roži in treh bratih
Dragoceno ljudsko zgodbo je pred pozabo rešil slovenski pisatelj Jože Tomažič, ki jo je izbrskal iz bogate zakladnice ljudskega izročila in leta 1943 v samozaložbi prvič objavil v knjigi z naslovom Dravska roža. Pozneje je bila večkrat ponatisnjena.
Napeta pripoved bralce popelje v čas vitezov ter jim predstavi usodo zloglasne, ošabne graščakinje z limbuškega gradu in treh bratov drvarjev, ki jih skozi zgodbo doletijo težke življenjske preizkušnje.
Prevara na planini in zmajeva kri na otoku
Zgodba se začne na pohorski planini, kjer je staremu drvarju nesrečna skladovnica drv vzela življenje. Pred smrtjo je svojim trem sinovom položil na srce, naj živijo v slogi, in vsakemu podaril sekiro, žago ter hlebček kruha.
Bratje pa očetove želje niso uslišali in so se hitro sprli. Starejša dva sta najmlajšega brata prevarala za kruh in ga v svoji hudobiji celo oslepila. Na pomoč je priskočil očetov duh, ki je izprosil božjo milost, da je mladenič znova spregledal.
Najstarejši brat se je nato odpravil na limbuški grad. Z zlobno graščakinjo se je dogovoril, da se bosta poročila, če ji prinese čudežno korenino Dravske rože. Čeprav mu je očetov duh pomagal najti to korenino, mu graščakinja ni verjela in ga je dala zapreti v grajsko ječo.
Srednji brat je medtem postal splavar in pot ga je prav tako zanesla do grajskih vrat, kjer je prosil za delo. Graščakinja mu je zadala nevarno nalogo, saj je moral pokončati strašnega dravskega zmaja na Kačjem otoku (današnji Mariborski otok).
Očetov duh mu je svetoval, naj zmaju nastavi vedro mleka in ga napade med pitjem. Srednji brat pa pri tem ni bil uspešen, saj ga je zmaj ubil. To je bila pravična kazen za njegovo preteklo hudobijo, saj je bil prav on tisti, ki je nekoč oslepil najmlajšega brata.
Prekletstvo zlate krone in okameneli obraz ošabnosti
Najmlajši brat je živel skromno kot pastir in za svoje pošteno delo dobil par volov, ki ju je kasneje zamenjal za dva črna psa. S pomočjo psov, ki sta bila pravzaprav njegova začarana in skesana brata, mu je uspel premagati dravskega zmaja. Ko sta se brata pokesala, sta psa dobila belo dlako, najmlajši pa jima je obljubil miren pokop v očetovem grobu. Tako sta starejša brata še pred koncem zgodbe našla svoj mir.
Ko je graščakinji odnesel zmajevo glavo, pa mu je ta postavila nov, še težji pogoj za poroko. Zahtevala je zlato krono kačje kraljice s Kačjega otoka. Najmlajši brat je kljub opozorilom očetovega duha podlegel pohlepu, ubil kraljico in ukradel krono. S tem dejanjem je izgubil svojo dotedanjo poštenost ter postal morilec in tat, zato se je njegova sreča obrnila. Druge kače so ga takoj napadle in ga utopile v reki Dravi.
Očetov duh je ob izgubi zadnjega sina prosil za milost, saj je fant večino življenja vendarle ravnal pravično. Dobra Dravska roža se ga je usmilila in mu vrnila življenje, ošabno in hladno limbuško graščakinjo pa je za kazen spremenila v kamen. Najmlajši sin se je nato vrnil na Pohorje, si ustvaril družino in začel nov, srečnejši rod pohorskih drvarjev.
Okamenela graščakinja ponovno straži nad limbuškim gričem
Danes ta stara pripovedka oživlja pred očmi naključnih sprehajalcev in pohodnikov. Turistično društvo Limbuš je leta 2020 ponovno postavilo leseno skulpturo okamenele graščakinje, ki je na tem mestu že stala vsaj od leta 2006. Novi kip je z izjemno ljubeznijo do lokalne dediščine ponovno izklesal lokalni kipar Franc Pliberšek iz Peker, ki mu je v lesu uspelo ujeti hladno ošabnost graščakinje.
Nova lesena graščakinja tako ponovno trdno stoji na mestu nekdanjega gradu, od koder z vrha griča zre čez Limbuš in reko Dravo daleč proti Mariboru. Izletniška točka pa uspešno povezuje naravo, zgodovino in ljudsko domišljijo ter vsak dan znova opominja na bogato grajsko preteklost Limbuša.
Družinski potep med legende in vinograde
Če se odločite, da boste osebno obiskali to skrivnostno lokacijo, lahko svoj izlet začnete neposredno v središču naselja Limbuš. Priročna izhodiščna točka se nahaja ob urejenem križišču cest Ob Blažovnici in Pod gričem, kjer vas bodo dočakali smerokazi ter informativne table. Sam vzpon na Grajski grič je izjemno kratek, saj boste za hojo od izhodišča pa vse do vrha potrebovali le dobrih 10 do 15 minut lahkotnega koraka, pot pa je zaradi svoje nezahtevnosti nadvse primerna tudi za družinske izlete z manjšimi otroki.
Za tiste, ki si želite nekoliko daljšega pohoda, pa se pot tukaj šele dobro začne, saj vas markirana steza vodi naprej po razglednem grebenu Vrhov Dol skozi gozdove in slikovite vinograde. Ta pot vas bo z vrha griča po slabi uri hoje pripeljala do zgodovinskega posestva Meranovo, ki velja za pravo zibelko sodobnega štajerskega vinogradništva, od tam pa lahko svoj pohod po želji podaljšate celo do priljubljene pohorske postojanke na Pečkah.
Tanja Cvitko 